Število vlog za zaposlitev tujcev skokovito narašča. Tuji delavci v Sloveniji tako predstavljajo pomemben delež, kar 14 odstotkov aktivnega prebivalstva. Greta Metka Barbo Škerbinc, vršilka dolžnosti generalne direktorice Zavoda RS za zaposlovanje, ob tem poudarja, da opažajo velik porast povpraševanja zlasti po delavcih v gradbeništvu, gostinstvu, turizmu, prometu, trgovini, skladiščenju in predelovalnih dejavnostih, kjer so slabši delovni pogoji in slabše plačana delovna mesta. Zato so njihove pravice in zaščita delavcev še posebej pereče področje.
Kako pogoste so delovne migracije?
Iz podatkov o obsegu izdanih delovnih dovoljenj in soglasij k enotnemu dovoljenju je razvidno, da obseg izdanih dovoljenj v zadnjih letih – z izjemo leta 2020 zaradi pandemije – stalno narašča. Od leta 2016 do 2022 tako na zavodu beležimo skoraj trikratno povečanje števila vlog za zaposlitev tujcev.
Kako je s pravicami migrantov, kje je največ težav?
Dogajajo se številne kršitve delavskih pravic, predvsem kršitve glede plač, delovnega časa, nadurnega dela, nezakonitega posredovanja delavcev. Te pogosto ostajajo nekaznovane, saj se tuji delavci zelo redko odločajo za prijavo kršitev, predvsem zaradi nepoznavanja zakonodaje in strahu pred izgubo službe, ki pogosto pripelje do odvzema dovoljenja za prebivanje in izgon tujca iz države.
Na katerih delovnih mestih je največ zaposlitev tujcev?
Na tistih, ki zaradi težjih delovnih pogojev, kot so delo na terenu in težka fizična dela, ter relativno nizkih plač za domače kandidate niso zanimiva. V gradbeništvu so to zidarji, tesarji, krovci, gradbeni delavci, v prevozništvu vozniki kamionov v mednarodnem transportu, v predelovalni industriji varilci, strugarji, monterji, električarji, v gostinstvu kuharji, sobarice, čistilke ter v kmetijstvu sezonski delavci.
Kakšne so specifike Slovenije?
Tuji delavci pri nas predstavljajo pomemben delež, kar 14 odstotkov aktivnega prebivalstva. Ker pa pri tovrstnem zaposlovanju prihaja do številnih kršitev delavskih pravic, bo treba v prihodnosti več poudarka nameniti seznanjanju delavcev z njihovimi pravicami. Hkrati bo po drugi strani potrebnega več stalnega nadzora in pomoči nadzorstvenih organov, kot sta inšpektorat za delo in Furs, pa tudi sindikalnih in drugih nevladnih organizacij, ki ponujajo pomoč pri uveljavljanju pravic tako domačih kot tujih delavcev.
Temu ste posvetili tudi konferenco, ki ste jo konec aprila organizirali
v Ljubljani. Kaj je bilo ključno
sporočilo?
Konference se je udeležilo približno 90 gostov, od predstavnikov zavodov za zaposlovanje iz srednje in jugovzhodne Evrope ter zahodnega Balkana do predstavnikov slovenskih in evropskih institucij z dejavno vlogo na trgu dela, sindikatov, delodajalcev ter strokovnih in nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z delovnimi migracijami in zaščito tujih delavcev. Glavni namen konference je bil poglobiti vezi med ključnimi deležniki na trgu dela v tem delu Evrope, okrepiti medsebojno sodelovanje ter v čim večji možni meri odpraviti administrativne ovire, ki se pojavljajo na področju zaposlovanja in dela tujcev. Kot je bilo na konferenci večkrat izpostavljeno, so delovne migracije vse bolj del našega vsakdana, med nami je vse več tujih delavcev in glede na sedanje okoliščine je pričakovati, da bo njihovo število v prihodnje še naraščalo. Pri tem je zelo pomembno, da delavcem migrantom zagotovimo enake pravice in enako obravnavo kot domačim delavcem, jim omogočimo uspešno vključevanje v družbo ter tako zmanjšamo možnost njihovega izkoriščanja in morebitnih zlorab na delovnem mestu.
Kako to doseči? Kateri so bistveni ukrepi za učinkovito skupno upravljanje delovnih migracij?
Ključna je prav vloga zavodov za zaposlovanje, zato je treba v prihodnje še bolj okrepiti medsebojno partnersko sodelovanje, kot tudi sodelovanje z drugimi institucijami. Eden osrednjih ukrepov na tem področju je okrepitev informiranja delavcev že v izvornih državah in izboljšanje dostopa do informacij o pravicah, postopkih zaposlovanja, zakonodaji ipd. na način, ki bo delavcem razumljiv. Prav zato bomo Infotočko za tujce, ki v nekoliko okrnjeni obliki še vedno deluje v okviru naše institucije, v prihodnje temeljito nadgradili in postavili na višjo raven, prav tako bomo okrepili obveščanje prek naših spletnih strani ter organizirali sejme v tujini, saj se je to v preteklosti izkazalo kot dobra praksa. Gre za transparentno seznanjanje tako delodajalcev kot iskalcev zaposlitve z relevantnimi in verodostojnimi informacijami, na tak način pa spodbujamo zakonite migracije.
