Glavna skrb je velikanski dolg Italije, ki znaša 2400 milijard evrov. Preračunano kot delež BDP to znaša več kot 130 odstotkov. Če pomislimo, da Mednarodni denarni sklad za prihodnje leto napoveduje rast italijanskega BDP za okoli odstotek, se bo torej naslednje leto dolg Italije povečal ne samo nominalno, ampak tudi kot delež BDP. Bolj kot visoka zadolženost trge skrbi, da Italija ne bo zavila na pot Grčije. Nepopustljiva namestnika premierja Matteo Salvini in Luigi Di Maio, vodji koalicijskih strank, stvari samo še bolj zapletata. Nadaljevanje poti uresničevanja predvolilnih obljub, med katere spadajo univerzalni dohodek, preklic zvišanja starostne meje za upokojitev ter znižanje davkov, bi potrebo po dodatnem zadolževanju samo še povečalo. Dodatno, nestrinjanje s predlogi finančnega ministra Giovannija Tria, ki je napovedoval, da ne bo privolil v primanjkljaj, višji od dveh odstotkov, in skrb, da bo njegov morebitni odstop povzročil znižanje kreditne ocene Italije, vsekakor nista voda na mlin prihodnjemu položaju Italije na finančnih trgih.
Apetiti vlade po čezmernem trošenju prihajajo ob precej neprimernem trenutku. Ob pričakovanem dvigu obrestnih mer s strani ECB v prihodnjem obdobju ter zaključevanju programa odkupa državnih obveznic so trgi upravičeno zaskrbljeni, da bo Italija prišla v položaj, ko bo reprogramiranje dolga postalo zelo zahtevno, zahtevana donosnost na njihove državne obveznice pa bo dosegla visoke ali celo na dolgi rok nevzdržne ravni.
Za zdaj lahko upamo in pričakujemo, da je to bolj priprava na prihajajoče volitve v evropski parlament. Trdna pozicija do EU in nakazovanje izpolnjevanja predvolilnih obljub, vse v duhu pridobivanja volilcev. Ob nadaljnjih nesmiselnih ukrepih pa se lahko komentar vodje senatorjev iz vrst Gibanja petih zvezd »Ne bojimo se trgov« hitro pokaže za prepogumnega. Saj prav tako kot imajo volilci demokratično pravico izbrati, kakršno koli vlado želijo, imajo trgi pravico odzvati se na finančne poteze te vlade.
Spodbudno pa je, da kljub dogajanju v Italiji nismo doživeli večjih premikov na valutnem trgu, kjer se evro ni pretirano premaknil. Omenjena mirnost kaže, da trgi ne vidijo trenutnih italijanskih težav kot nerazrešljiv gordijski vozel, ki bi kot sidro za sabo potegnil celotno Evropo.
