Že pred tem je Trump zamrznil uvedbo recipročnih carin za vse države razen Kitajske, za katero jih je v zadnjih dveh tednih v več korakih zvišal na 125 odstotkov. Na omenjene izdelke bodo sicer še vedno veljale carine v višini 20 odstotkov, ki jih je Trump uvedel na celoten kitajski uvoz že prej zaradi domnevne vloge Kitajske pri dobave prepovedane droge fentanil v ZDA.
Apple in Kitajska
Glavni zmagovalec izločitve pametnih telefonov in računalnikov iz visokih carin bo brez dvoma Apple, ki je daleč največji uvoznik tovrstnih izdelkov v ZDA. Prav primer Appla in njegovega najpomembnejšega izdelka, iphona, razkriva kompleksnost trgovine med ZDA in Kitajsko.
Iphoni predstavljajo okoli 90 odstotkov uvoza pametnih telefonov iz Kitajske v ZDA in zgolj iphoni so odgovorni za več kot 5 odstotkov kitajskega trgovinskega presežka z ZDA.
Ker iphone predstavlja nekaj več kot polovico Applove prodaje, drugi izdelki, kot so prenosni in tablični računalniki, pa imajo manjše marže, to pomeni, da je Apple odgovoren za vsaj 10 odstotkov kitajskega trgovinskega presežka z ZDA.
Na drugi strani to seveda pomeni, da je Apple odgovoren za prav toliko ameriškega trgovinskega primanjkljaja s Kitajsko, ki pa je po besedah Trumpa za ZDA zelo škodljiv in tudi vzrok za uvedbo carin.
Pot iphona iz Kitajske v ZDA
Kakšen je torej ekonomski učinek proizvodnje in prodaje iphonov za ZDA in Kitajsko? Podatki so javno dostopni iz finančnih poročil Appla ter ocen različnih študij, ki izhajajo iz drugih javno dostopnih podatkov.
Kot je znano, iphonov Apple ne izdeluje v svojih tovarnah, ampak to prepusti kitajskim tovarnam tajvanskih in kitajskih podjetij, kot je Foxconn. Apple nato te naprave odkupi od svojih podizvajalcev in jih izvozi iz Kitajske.
Telefone, namenjene za ameriški trg, odkupi hčerinsko podjetje Apple U. S., telefone za druge trge pa Apple Ireland, ki ima sedež na Irskem. Razlogi za to so seveda davčne ugodnosti za matično podjetje.
Apple U. S. in Apple Ireland telefone kupita od kitajskih podizvajalcev po ceni, ki je dosti nižja od maloprodajne. Gre za ceno, ki jo mora Apple plačati, da nekdo namesto njega izdela iphone – in to je tudi cena, ki jo mora Apple prijaviti za carinjenje. Ta cena je odvisna od posameznega modela iphona, povprečno pa znaša okoli 400 evrov.
Dobiček podjetij, ki izdelujejo iphone, je relativno majhen, saj ima Apple v primerjavi z njimi veliko pogajalsko moč.
Apple U. S. in Apple Ireland nato telefone prodajata naprej kupcem po bistveno višji ceni. Marža se razlikuje od modela do modela, v povprečju pa presega 50 odstotkov. Natančna številka ni znana, toda Apple v svojih letnih poročilih za leto 2024 izkazuje maržo na vse svoje izdelke v višini 46,9 odstotka, ob tem pa je znano, da ima iphone višje marže od večine drugih Applovih produktov.
Apple U. S. in Apple Ireland kljub temu ne knjižita velikih dobičkov, saj uradno plačujeta matičnemu podjetju Apple za uporabo Applovih avtorskih pravic oziroma blagovne znamke, s čimer se dobički vrnejo v Kalifornijo.
Kakšen je ekonomski učinek izdelave iphonov za Kitajsko?
Dodana vrednost, ki je ustvarjena na Kitajskem, predstavlja le del proizvodne cene, ki se, kot rečeno, izkazuje tudi v uradnih podatkih o izvozu iphonov iz Kitajske. Razlog je v tem, da na Kitajskem iphone sestavijo iz sestavnih delov, ki so proizvedeni v drugih državah – predvsem v Tajvanu, Južni Koreji in na Japonskem.
Na Tajvanu na primer podjetje TSMC izdeluje mikroprocesorje, tipala za kamero so pogosto izdelana na Japonskem, spominski čipi pa v Južni Koreji.
Dodana vrednost, ustvarjena na Kitajskem, je po ocenah več študij okoli 100 evrov oziroma približno četrtino proizvodne cene iphona. Večina dodane vrednosti pri proizvodnji teh naprav je torej ustvarjena zunaj Kitajske.
To je vseeno precej višji odstotek kot pri zgodnejših modelih iphonov, ki so jih sestavljali na Kitajskem, saj so kitajska podjetja postopoma prevzela večji del proizvodnje. Delež kitajskih podjetij predstavlja vrednost, ki jo ima proizvodnja iphonov v gospodarstvu Kitajske.
Apple je lani prodal več kot 250 milijonov iphonov, od katerih je bila velika večina izdelana na Kitajskem. Približno polovico jih proda v ZDA. Apple je sicer začel delno seliti proizvodnjo v Indijo, a tam je trenutno proizvedenih le okoli 25 milijonov iphonov.
Iz tega izhaja, da je na Kitajskem letno proizvedenih okoli 100 milijonov iphonov za prodajo v ZDA. Na Kitajskem je s tem ustvarjeno okoli 10 milijard evrov dodane vrednosti, kar se prišteje k kitajskemu BDP.
Vzpostavitev dobavne verige za tako napredne naprave, kot je iphone, je bila za Kitajsko pomembna, saj je s seboj prinesla velik prenos znanja in tako je Apple s svojimi investicijami pomagal pri rasti elektronske industrije na Kitajskem. A danes ta proizvodnja pomeni zelo majhen delež kitajskega gospodarstva in upoštevajoč produktivnost kitajskih delavcev zaposluje nekaj več kot 300.000 ljudi.
Kakšen je ekonomski učinek izdelave iphonov za ZDA?
Apple ustvari letno več kot 120 milijard evrov dobička pred davki in večinski del tega prihaja od prodaje iphonov. Apple tako zgolj s prodajo iphonov v ZDA ustvari več kot 30 milijard evrov dobička.
To pa je le del prispevka k ameriškemu gospodarstvu. V ZDA so namreč tudi Applov razvoj, marketing, logistika in prodaja. Poleg tega iphone vključuje razvoj drugih ameriških podjetij, kot je na primer Qualcomm, ki razvija komunikacijske mikročipe. Skupni učinek iphonov, izdelanih na Kitajskem in nato prodanih v ZDA, tako znatno presega 40 milijard evrov na leto.
Kakšen učinek imajo carine?
Ko so na iphone, ki prihajajo iz Kitajske v ZDA, uvedene carine, jih mora plačati Apple, saj te naprave uvaža. Carina se odmeri na ceno, ki jo Apple prijavi pri uvozu – ta pa je precej nižja od maloprodajne.
Apple bi torej lahko ohranil ceno nespremenjeno ali jo dvignil le malo, a to pomeni, da bi izgubil svoje visoke marže. Če bi se carine zvišale na 125 odstotkov, kot grozi Trump, bi Apple verjetno znatno zvišal maloprodajne cene. To bi sicer povečalo ameriški BDP, ki ga ustvarjajo iphoni, a hkrati bi ameriški potrošniki imeli manj denarja za druge nakupe, kar bi BDP zmanjšalo pri potrošnji drugih izdelkov.
Bolj verjetno je sicer, da bi Američani kupili manj Applovih naprav. Če pa Apple ne bi dvignil cen, bi ameriški BDP ostal približno enak, le zmanjšal bi se Applov dobiček in povečal bi se prihodek države.
Če bi Apple v odzivu na carine proizvodnjo iz Kitajske prenesel v ZDA, bi s tem domovini prenesel le relativno majhen delež ustvarjene dodane vrednosti, ki se sedaj zgodi na Kitajskem. Nominalno bi se vsota sicer povečala, saj so ameriške plače višje od kitajskih, a potrošniki bi dobili bolj ali manj enake izdelke po višji ceni.
Vse to izhaja iz dejstva, da že sedaj večina zneska, ki ga Američani namenijo za nakup iphonov, prek različnih poti na koncu ostane Applu, ki ima sedež v ZDA.
Prodaja Applovih telefonov na Kitajskem
Trgovinska vojna med Washingtonom in Pekingom ne vpliva zgolj na prodajo, ki jo ima Apple v ZDA, ampak tudi na tisto na Kitajskem. Apple na Kitajskem ustvari okoli 30 milijard evrov dobička in je imel do lanskega leta prvo mesto na trgu pametnih telefonov.
Podobno kot pri telefonih, ki jih proda v ZDA, tudi tu večina maloprodajne cene na koncu pride do Appla v ZDA. Ker ameriški velikan zaradi davkov vso prodajo zunaj ZDA vodi prek Apple Ireland, Apple iphone za prodajo na Kitajskem uradno najprej izvozi iz Kitajske in nato uvozi nazaj. Naprave sicer nikoli ne zapustijo Kitajske.
Če bo Apple zaradi trgovinske vojne še naprej izgubljal tržni delež na Kitajskem, to pomeni, da bodo kitajski potrošniki kupovali več telefonov domačih proizvajalcev.
Kitajski proizvajalci telefonov imajo veliko nižje marže kot Apple, poleg tega pa večji delež dodane vrednosti ustvarijo na Kitajskem. To pomeni, da za enako število proizvedenih naprav in enako denarno vrednost prodaje zaposlujejo več ljudi na Kitajskem. Seveda pa na Kitajskem ostajajo tudi njihovi dobički. Rast prodaje domačih telefonov na Kitajskem bi tako po učinku na kitajski BDP več kot nadomestila selitev proizvodnje iphonov.
