Med trgovskimi družbami v Sloveniji le še podjetje Engrotuš ni objavilo podatkov o lanskem poslovanju, ker še usklajujejo podrobnosti z revizorjem, a so pojasnili, da so glede na leto 2022 tudi oni zvišali prihodke. Drugi so letna poročila objavili šele avgusta ali septembra. Lanski poslovni rezultati razkrivajo na eni strani rast poslovanja, tudi dvomestno, pri Sparu Slovenija, Lidlu Slovenija, Eurospinu Eko, z okoli petimi odstotki sta rasla tudi Hofer trgovina in Jagros (trgovine Jager), celo Mercatorju, ki je imel sicer skoraj 48 milijonov evrov izgube, je uspela triodstotna rast prihodkov. Zgolj vipavska Fama, s 25 milijoni evrov prihodkov daleč najmanjša med slovenskimi trgovci, je utrpela rahel, 0,4-odstotni padec prihodkov. Kakšno je torej aktualno poslovanje trgovskih družb v Sloveniji in kaj bo dejavnost zaznamovalo v prihodnje?
V slovenski trgovini primanjkuje 3000 ljudi
Generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS) Ladislav Rožič je povedal, da v trgovskih družbah, ki imajo stabilnega lastnika, ni poslovnih težav. V slovenski trgovini, ne le tisti z živili, je okoli sto tisoč zaposlenih, sektorju pa primanjkuje okoli 3000 ljudi. »S ponovnim uvajanjem nedeljskega in prazničnega odprtja vseh trgovin, kar si želijo mnogi delodajalci in njihove zbornice, bi bil primanjkljaj kadrov še večji,« meni sogovornik. Obenem imajo ob teh dneh odprto številni manjši (družinski) trgovci in mnoge med njimi to »drži nad vodo«, da ne zaprejo svojih prodajaln.
Generalni sekretar SDTS se strinja, da je velik problem zapiranje tako imenovanih vaških prodajaln, sploh na manj razvitih in poseljenih območjih, kot sta Ribniško in Loška dolina, kjer večji trgovci nimajo interesa za odpiranje trgovin. To je podobno kot pri bankah, ugotavlja. »Dodatne in nove zaposlene je težko dobiti. Fluktuacija zaposlenih v trgovski branži je precejšnja, saj so plače prodajalcev še vedno relativno nizke,« pove Ladislav Rožič.
Izziv v povečanju produktivnosti in digitalizacije
V Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) pojasnjujejo, da so realni prihodki (izključujoč vpliv inflacije) v trgovinski dejavnosti po podatkih državnega statističnega urada v letu 2023 glede na leto prej upadli. Pa tudi letos so se realni prihodki v trgovini na drobno v prvih osmih mesecih v povprečju znižali za 0,3 odstotka glede na enako obdobje lani. »Glede na navedeno ocenjujemo, da je v trgovini prisotna stagnacija prihodkov. Kljub relativno nizki stopnji inflacije letos opažamo, da se potrošnik še vedno obnaša preudarno, saj se količina nakupljenih dobrin ni bistveno spremenila. Tudi neto čisti dobiček je v trgovini zrasel manj kot v preostalem gospodarstvu, pri čemer so dobički upadli tako v trgovini z živili kot z neživili, predvsem zaradi visoke rasti stroškov dela in energentov v lanskem letu. V zadnjih dveh letih pa so v podjetjih soočeni tudi z novimi administrativnimi in finančnimi obremenitvami. Že kar nekaj časa je problem tudi odliv kupne moči v tujino, še posebej ob nedeljah in praznikih, ko se potrošniki po nakupih odpravijo v sosednje države,« so prepričani pri TZS.
Pa ne bi s ponovnim odprtjem večjih trgovin ob nedeljah in praznikih še bolj primanjkovalo kadra v trgovinah? »Pomanjkanje kadra je problem celotnega slovenskega gospodarstva in tudi trgovine, ki je ena največjih zaposlovalk. Pomanjkanje kadra v trgovini je manjše kot lani in v začetku letošnjega leta. Na to je treba gledati tudi v okviru demografske slike pri nas, zato so pri trgovcih v ospredju tudi novi poslovni modeli, ki temeljijo na digitalizaciji,« odgovarjajo pri TZS. Regijsko je večje pomanjkanje kadrov v osrednjeslovenski regiji, saj je trgovina v tej regiji najbolj koncentrirana. »Položaj malih trgovcev in zadrug na podeželju, v odročnejših krajih ter v mestnih središčih je zadnji dve leti skrb zbujajoč, saj se te prodajalne počasi, a vztrajno zapirajo,« izpostavljajo še regijski vpliv. »Velik vpliv na njihov položaj imajo tudi dnevne migracije prebivalcev Slovenije na delo v večja središča, ki svoje nakupe večinoma opravijo tam. Na (ob)mejnih območjih je opazen tudi odliv kupne moči v tujino.«
Mercator se osredotoča na osnovno dejavnost
Pri Tušu so ob rasti prihodkov napore usmerjali v učinkovito obvladovanje stroškov, a je bila rast stroškov višja od rasti prihodkov. »Za naše partnerje predstavlja napovedana lastniška sprememba negotovost, kar se pozna v našem poslovanju. Kljub okoliščinam se trudimo z učinkovitim obvladovanjem stroškov in oblikovanjem cenovno ugodne ponudbe izboljšati poslovanje. Drži, da obstaja tveganje, da je potencialni kupec (Mercator, op. a.) v postopku pridobil ključne informacije o poslovanju našega podjetja. Če bomo zaznali s tem povezana ravnanja, ki bi bila za naše podjetje škodljiva, bomo o tem obvestili lastnika, ki je vodil postopek prodaje,« svarijo v Engrotušu.
Pri najboljšem sosedu, Mercatorju, letošnjih poslovnih rezultatov pred objavo letnega poročila ne morejo komentirati, a dodajo, da je letošnje poslovanje boljše, kot to velja za trg osnovne dejavnosti. Vsekakor pa drži, da je Mercator v procesu poslovnega prestrukturiranja. »Zapiranje preostalih fizičnih trgovin M Tehnike je v skladu s strateško usmeritvijo, da se v prihodnje osredotočimo na osnovne dejavnosti,« pravijo pri Mercatorju in dodajajo, da so pogodbo o prevzemu podjetja Engrotuš podpisali 15. novembra lani. Po enem letu zelo intenzivnih priprav so bili skladno s pogodbo pred odločitvijo, ali postopek nadaljevati. Ker pa je jasno, da ključni pogoji, ki jih predvideva pogodba, ne bodo izpolnjeni, so sprejeli odločitev, da odstopijo od pogodbe in ne nadaljujejo postopkov za prevzem podjetja.
Pri Hoferju in Sparu zelo zadovoljni s poslovnimi rezultati
Pri Hofer trgovini so vse od leta 2005 in vstopa na slovenski trg zelo zadovoljni s poslovanjem. Morda še najbolj zadovoljni z lanskim poslovanjem pa so lahko pri Sparu Slovenija. Lani so namreč prvič presegli milijardo evrov prihodkov ter se s 5200 zaposlenimi po prihodkih močno približali vodilnemu Mercatorju. Med vsemi trgovci so imeli s 13,6-odstotno rastjo najvišji poskok prihodkov. »Uspeh temelji na predanosti zaposlenih, ki jim zagotavljamo stabilno in spodbudno delovno okolje, prav tako zaposlene v trgovini nagrajujemo z denarnimi nagradami, kar dodatno spodbuja njihovo motivacijo in zadovoljstvo pri delu,« menijo pri Sparu Slovenija, kjer tudi letos rastejo hitreje kot trg.
