Tokrat so izgubili tudi evropski indeksi, ki so letos sicer bistveno donosnejši od ameriških. Nemški DAX je na primer od začetka leta pridobil okoli 11 odstotkov, medtem ko je ameriški S&P 500 v dolarjih izgubil okoli 6 odstotkov, v evrih pa kar 10 odstotkov. V Evropi je tako indeks Euro Stoxx 50 v prejšnjem tednu izgubil 1,70 odstotka, nemški DAX pa 1,88 odstotka.
Na trgih je še naprej prisotna negotovost glede carin, kjer se stvari hitro spreminjajo, saj ameriška administracija grožnje s carinami uporablja tudi kot pogajalsko taktiko. V prejšnjem tednu so tako ZDA uvedle 25-odstotne carine na uvoz vseh avtomobilov in avtomobilskih delov, kar je še posebej boleče za evropske proizvajalce. V tem tednu naj bi v veljavo stopile še recipročne carine, ki so bile sicer najavljene že prejšnji mesec.
V petek so bili v ZDA objavljeni tudi slabši podatki o osebni potrošnji in slabši indeks potrošniškega razpoloženja, ki ga meri Univerza Michigan. Ta je marca v primerjavi s februarjem upadel za 12 točk na 57 točk, kar je najnižja vrednost po letu 2022. Že tako visoka inflacijska pričakovanja, ki so februarja za enoletno inflacijo znašala 4,9 odstotka, so se še povišala. Čez eno leto tako potrošniki po novem pričakujejo za pet odstotkov višje cene. Obrestne mere so se v petek znižale, a se na tedenski ravni niso dosti spremenile. Donosnost desetletne ameriške državne obveznice je v petek znašala 4,25 odstotka, toliko kot že teden poprej. V Evropi se je donosnost nemške desetletne državne obveznice na tedenski ravni znižala z 2,76 odstotka na 2,73 odstotka.
Ob vseh gospodarskih in geopolitičnih negotovostih se nadaljuje rast vrednosti zlata. Vrednost zlata je v ponedeljek presegla 3100 dolarjev (2865 evrov) za unčo, kar je nova najvišja vrednost vseh časov merjena v dolarjih. Pridobivajo tudi nekatere druge surovine; prejšnji teden je denimo rekordno ceno dosegla vrednost bakra. Za okoli dva odstotka se je v prejšnjem tednu podražila tudi nafta.
