V ZDA se gospodarstvo zaradi povišanih obrestnih mer le ohlaja. Podatki o realnem BDP za prvo četrtletje 2024 so bili revidirani navzdol na 1,3 odstotka, s prvotne ocene 1,6 odstotka. Ob tem je bila maloprodaja za april slabša od pričakovane, kar je še ena potrditev, da se domače povpraševanje normalizira. Aprilska inflacija je bila tako prvič po oktobru nižja od tržnih pričakovanj. Skratka, ohlajanje gospodarstva in umirjanje cen v ZDA povečujeta verjetnost, da bo ameriška centralna banka Fed pred koncem leta spremenila svojo politiko in začela nižati obrestne mere, kar bo dalo svež veter v krila delniškim trgom.
Medtem ko se pričakuje, da bo Fed obrestne mere do septembra verjetno ohranjal nespremenjene, Evropska centralna banka že nakazuje na postopno sproščanje svojih monetarnih ukrepov. Včeraj je že izvedla prvo znižanje obrestnih mer za 25 bazičnih točk, kar kaže na njeno sposobnost samostojnega delovanja neodvisno od Fedovih politik. To znižanje odraža prilagodljivost ECB v odzivanju na gospodarske razmere v evrskem območju in njeno zrelost kot ključnega igralca na globalnem finančnem trgu. Prav tako je donos nemške 10-letne obveznice narasel za 5 bazičnih točk, na 2,56 odstotka, po objavi ECB o nekoliko višjih inflacijskih pričakovanjih za letos in prihodnje leto. Na cene obveznic bo vplivalo tudi postopno zmanjševanje portfelja v okviru programa PEPP, ki naj bi se v drugi polovici leta zmanjšal za povprečno 7,5 milijarde evrov na mesec. ECB je znižala ključno obrestno mero za refinanciranje na 4,25 odstotka in obrestno mero za deponiranje na 3,75 odstotka. Najnovejše projekcije kažejo na povečanje napovedi osnovne in jedrne inflacije za leti 2024 in 2025. Inflacija naj bi letos znašala v povprečju 2,5 odstotka, prihodnje leto 2,2 odstotka, leta 2026 pa se pričakuje znižanje na 1,9 odstotka. Christine Lagarde, predsednica banke, pravi, da je ECB še vedno prepričana, da je pot dezinflacije še vedno prisotna, čeprav bo potekala z vzponi in padci.
Evropska podjetja se soočajo s težavami pri refinanciranju, saj mnoga posojila z nizkimi obrestnimi merami, zaklenjena v času kvantitativnega sproščanja med letoma 2015 in 2018, zapadejo v letih 2024 in 2025. ECB se zaveda nevarnosti, ki jo predstavlja predolgo ohranjanje visokih obrestnih mer.
Sezona poročanja poslovnih izidov za prvo četrtletje je večinoma zaključena, rezultati pa so bili boljši od pričakovanih, z navzgor revidiranimi napovedmi in povišanimi dobički tudi zunaj osrednjih tehnoloških delnic. Trendi v umetni inteligenci so bili še posebno močni, kar koristi proizvajalcem polprevodnikov. Nvidia je v prvem četrtletju presegla pričakovanja glede prihodkov in napovedi, pri čemer je poslovanje z grafičnimi procesorji v podatkovnih centrih, ki predstavlja več kot 85 odstotkov celotnega prihodka, zraslo za več kot 400 odstotkov. Uprava Nvidie je poudarila, da naj bi vsak dolar, porabljen za grafične procesorje, ustvaril pet dolarjev prihodkov v naslednjih štirih letih. Na račun umetne inteligence pridobivata tudi sektor energetike in materialov, prav tako različna industrijska podjetja.
Delniški trgi so trenutno v stabilnem stanju, saj se inflacija umirja, zaposlenost je močna, podjetja so dobičkonosna, z znižanjem obrestnih mer pa se obetajo ugodnejši finančni pogoji za podjetja in prebivalstvo, kar bo še naprej ugodno učinkovalo na delniške trge.
