Prihodnost dela bodo zaznamovale umetna inteligenca, avtomatizacija, ekonomija na poziv in hibridne oblike dela, velik poudarek bo tudi na mehkih veščinah – takšne so napovedi raziskave Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) o prihodnosti delovnih mest do leta 2030. Nenehno učenje, raznolikost in vključenost ter prilagodljivo vodenje so ključ do uspeha.
S širjenjem dostopa do digitalnih tehnologij bodo na področju zaposlovanja in delovnih mest nastali veliki premiki, saj 60 odstotkov delodajalcev pričakuje, da bo to spremenilo njihovo poslovanje do leta 2030. Napredek tehnologije – predvsem na področju umetne inteligence (AI) in obdelave informacij, robotike in avtomatizacije ter proizvodnje, shranjevanje in distribucije energije – bo povzročil pomembne spremembe. Omenjeni trendi bodo vplivali na zaposlitve, saj bodo zahtevali tehnološke veščine, kot so delo z AI in obdelava velikih podatkov, omrežja in kibernetska varnost ter tehnološka pismenost. Avtomatizacija in umetna inteligenca bosta torej še naprej spreminjali delovne procese in ustvarjali povpraševanje po novih znanjih in spretnostih. Nekatera delovna mesta bodo izginila, pojavila pa se bodo nova, ki bodo zahtevala sposobnost dela s pametnimi stroji in sistemi.
Devetintrideset odstotkov veščin delavcev naj bi do leta 2030 postalo zastarelih, največji upad v številu delovnih mest pa naj bi doživeli pisarniški in tajniški delavci, vključno z blagajniki, uslužbenci za prodajo vstopnic in administrativnimi asistenti. Matijo Novaka, direktorja podjetja RLS Merilna tehnika, ki je finalist Zlate niti med velikimi podjetji, smo vprašali, kako se pripravljajo na prehod in kakšne korake sprejemajo. »Mislim, da smo že zdaj dokaj dobro pripravljeni in v podjetju ne opažamo tako velikega razkoraka med tem, kakšne spretnosti imajo naši zaposleni danes in kakšne bi morali imeti čez pet let. Narava področja in način našega dela glede kompetenc nas postavljata v prihodnost, preden bo ta tukaj. Imamo zelo močan oddelek razvoja, skoraj tretjina zaposlenih je izjemnih in vrhunskih strokovnjakov z različnih tehničnih področij. Pri vsakodnevnih interakcijah, iskanju rešitev ter odprti in učeči se kulturi se njihovo znanje širi in plemeniti. Ko temu dodamo še konstantno sodelovanje z univerzo in znanstvenimi inštituti, ni več tako težko verjeti, da so kompetence naših strokovnjakov včasih res že kompetence prihodnosti.«
V Atlanticu Drogi Kolinski so v preteklem letu korenito spremenili sistematizacijo delovnih mest in jo uskladili z novostmi, ki jih narekuje trg. »Tako se je v zadnjih letih močno spremenila narava dela tudi v proizvodnji, kjer smo priča visoki stopnji avtomatizacije – torej naš proizvodni delavec zdaj potrebuje kompetence za upravljanje visokotehnoloških naprav. V času digitalizacije, avtomatizacije in hitrih sprememb postajata »reskilling« in »upskilling« ključnega pomena za poklicni razvoj. Znotraj skupine Atlantic smo na tem področju že imeli projekt, v katerem smo začeli prekvalifikacijo zaposlenih za farmacevtske tehnike. Omogočili in financirali smo jim pridobitev ustrezne izobrazbe ter dodatne proste dni za študijske obveznosti, kasneje pa bodo s pomočjo mentorstva pridobili tudi praktične izkušnje,« nam je pojasnil Enzo Smrekar, direktor podjetja Atlantic Droga Kolinska, ki je tudi finalist Zlate niti med velikimi podjetji.
V Zavarovalnici Sava, še enem finalistu letošnje Zlate niti med velikimi podjetji, prav tako uvajajo ukrepe, kot so identifikacija ključnih kompetenc v sklopu kompetenčnega modela, razvoj individualnih učnih načrtov, izvajanje internih akademij ter prilagajanje delovnih mest digitalizaciji in avtomatizaciji. »Kompetenčnemu modelu prilagajamo razvojne načrte, ki jih oblikujemo glede na trenutne in prihodnje potrebe zaposlenih in posameznih delovnih mest. Še dodatno bomo razširili bazo e-izobraževanj, ki jo že zdaj nenehno dopolnjujemo in prilagajamo glede na trende. Kulturo nenehnega učenja in prilagajanja spodbujamo tudi s kroženjem novozaposlenih in različnimi možnostmi sodelovanja v projektih, ki zaposlenim omogočajo pridobivanje novih kompetenc v praksi. Prav tako intenzivno spremljamo razvoj novih tehnologij in njihov vpliv na naše poslovne procese ter s ciljanimi programi usposabljanja skrbimo za hitro in učinkovito prilagajanje. Naš cilj je zagotoviti, da so naši zaposleni dobro in pravočasno pripravljeni na prihodnje izzive, da razvijajo svoje veščine v skladu s potrebami trga dela ter da ostanemo inovativni in konkurenčni v hitro spreminjajočem se poslovnem okolju,« je povedala Maruška Vihar, direktorica kadrovske službe v Zavarovalnici Sava.
Katera je najbolj iskana veščina?
Analitično razmišljanje ostaja najbolj iskana osnovna veščina med delodajalci, saj sedem od desetih podjetij v raziskavi WEF meni, da je to ključnega pomena za leto 2025. Sledijo vzdržljivost, prilagodljivost in agilnost ter vodstvene in socialne vplivne spretnosti.
Delo z AI in obdelava velikih podatkov sta na vrhu seznama najhitreje rastočih veščin, sledijo jim uporaba omrežij in zagotavljanje kibernetske varnosti ter tehnološka pismenost. Poleg teh tehnoloških veščin pa bodo kreativno razmišljanje, prilagodljivost, agilnost ter radovednost in vseživljenjsko učenje še naprej postajali vse pomembnejši v obdobju med letoma 2025 in 2030. Nasprotno pa bodo veščine, kot so ročna spretnost, vzdržljivost in natančnost, doživele upadanje povpraševanja. »V Zavarovalnici Sava je že zdaj in bo tudi v prihodnje med najpomembnejšimi kompetencami digitalna pismenost, vse bolj pa postaja nepogrešljiva tudi uporaba umetne inteligence, ki bo optimizirala delovne procese. Da bi se uspešno soočili z izzivi digitalizacije in avtomatizacije, vlagamo v razvoj digitalnih orodij in zagotavljamo izobraževanja za prehod na nove tehnologije. V naši dejavnosti bo ostal velik poudarek na sposobnosti empatije in aktivnega poslušanja, kar ostaja ključno pri gradnji odnosov s strankami in med zaposlenimi. Zavedamo se, da so prvi pogoj za zadovoljne stranke zadovoljni zaposleni, zato gradimo kulturo, katere središče so zavzeti, zadovoljni in motivirani zaposleni,« je na vprašanje, katera specifična znanja in spretnosti bodo ključni za uspeh njihove družbe, odgovorila Viharjeva.
V RLS Merilni tehniki pa so znanja, ki so vedno bolj iskana, vezana predvsem na razvoj integriranih vezij (čipov), programiranje, magnetne materiale, napredne proizvodne tehnologije in tako dalje. »Pomembne bodo tudi sposobnosti vodenja interdisciplinarnih ekip in projektov, hitrega prilagajanja spremembam, kritičnega in konstruktivnega razmišljanja. Vzporedno s tem se spreminja in postaja vedno zahtevnejša vloga vodenja, ki je ključna in jo že uspešno naslavljamo s krepitvijo in razvojem kompetenc nove generacije vodij,« je dodal Novak.
Tudi v podjetju Adriatic Droga Kolinska pravijo, da se osredotočajo na znanja in kompetence, ki jim bodo omogočile učinkovitejše delo. »Nove tehnologije so pogosta tema na vseh internih sestankih, skladno s tem vpeljujemo različne projekte in digitalizacije procesov ter nadgrajujemo znanja zaposlenih. Digitalna in tehnološka pismenost je ključna na vseh ravneh poslovanja, pri čemer ne govorimo samo o poznavanju AI-orodij, temveč tudi o njihovi učinkoviti uporabi. V proizvodnji dajemo velik poudarek tudi na večoperativnosti, s čimer smo naše zaposlene izobrazili, da lahko prehajajo med različnimi delovnimi procesi,« je še povedal Smrekar.
