Evropska komisija je že leta 2012 predlagala direktivo o uravnoteženi zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, po desetletju razprav je bil politični dogovor o tem sprejet leta 2022. Rok za prenos direktive v nacionalne zakonodaje se je iztekel proti koncu preteklega leta. Z novelo zakona o gospodarskih družbah so zahteve iz evropske direktive v Sloveniji začele veljati v prvi polovici decembra.

Po pojasnilih evropske komisije delež žensk v upravnih odborih družb v EU v povprečju znaša 34 odstotkov. Od leta 2010 se je zastopanost žensk v upravnih odborih družb v večini držav članic EU izboljšala, vendar je napredek precej neenakomeren, v nekaterih državah članicah pa je zastal. Leta 2024 je bilo na primer v državah z zavezujočimi spolnimi kvotami v upravnih odborih največjih družb, ki kotirajo na borzi, 39,6 odstotka žensk, v primerjavi s 33,8 odstotka v državah z mehkimi ukrepi in le 17 odstotki v državah, ki sploh niso ukrepale.

Polona Domadenik Muren, ljubljanska ekonomska fakulteta

Delodajalci si zelo prizadevajo, da zaposleni spet vsak dan prihajajo v službo, vendar zaposlenim najbolj ustreza hibridno delo – da dva, tri dni delajo od doma.

Kot je povedala redna profesorica z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Polona Domadenik Muren, je pred leti sodelovala pri raziskavi o politično imenovanih članih nadzornih svetov podjetij v obdobju 2000–2010. Po izsledkih raziskave so imeli preučevani nadzorni sveti v povprečju 5,31 člana, od katerih jih je bilo 18,9 odstotka žensk. »Do danes se delež žensk v organih vodenja in nadzora v Sloveniji ni bistveno spremenil,« je opozorila profesorica.

Polona Domadenik Muren

Polona Domadenik Muren, ljubljanska ekonomska fakulteta

Delodajalci si zelo prizadevajo, da zaposleni spet vsak dan prihajajo v službo, vendar zaposlenim najbolj ustreza hibridno delo – da dva, tri dni delajo od doma.

V Sloveniji med slabše uvrščenimi

Po zadnjih razpoložljivih podatkih Eurostata je delež žensk na menedžerskih položajih v letu 2023 znašal 23,5 odstotka, s čimer se Slovenija uvršča med slabše uvrščene države članice EU. Najvišji, 46,1-odsotni delež žensk na vodilnih menedžerskih položajih so imeli leta 2023 v Franciji, sledili sta ji Italija s 43- in Danska z 41-odstotnim deležem. Najnižji, 8,2-odstotni delež je imel Ciper, za njim pa Madžarska z 10,5-odstotnim deležem žensk na najvišjih menedžerskih položajih.

In kako bo izvedba zakonsko določenih zahtev potekala v praksi? Tista družba, ki ne izpolnjuje deležev zastopanosti spolov, mora pri izbiri najvišjega menedžerskega kadra, ob enakem izpolnjevanju razpisanih meril in pogojev za zaposlitev, dati prednost osebi manj zastopanega spola, razen v izjemnih primerih.

Večinska podpora ukrepom v EU

Po pojasnilih evropske komisije je posebna raziskava Eurobarometer o spolnih stereotipih v lanskem letu pokazala, da državljanke in državljani EU na splošno podpirajo enakost spolov kot koristno za vse. Opažen je bil napredek, saj so se trije od štirih anketiranih strinjali, da enakost spolov koristi tudi moškim. Petinpetdeset odstotkov državljanov in državljank EU podpira uvedbo ukrepov za odpravo premajhne zastopanosti žensk pri odločanju.

»Vedno je vprašanje, zakaj ni večjega deleža žensk na vodstvenih položajih, vendar kot ženska nisem privrženka tega, da je evropska komisija sprejela takšno direktivo. Pri izbiri menedžerjev bi morala imeti ključno vlogo meritokracija. Na položaje bodo zdaj lahko imenovane ženske, ki se bodo strinjale s kandidaturo in bodo manj kompetentne od moških kandidatov. Morda bo imenovana tista, ki je položaj pripravljena sprejeti, in ne tista, ki je najsposobnejša in trenutno položaja ne bo pripravljena zasesti zaradi drugih prioritet v življenju. Biti član uprave predstavlja opravljanje drugačnega dela kot biti zaposlen za osem ur na dan,« je dejala Domadenik-Murnova.

Po zadnjih razpoložljivih podatkih Eurostata je delež žensk na menedžerskih položajih v letu 2023 znašal 23,5 odstotka, s čimer se Slovenija uvršča med slabše uvrščene države članice EU. Najvišji, 46,1-odsotni delež žensk na menedžerskih položajih so imeli v Franciji, sledili sta ji Italija s 43- in Danska z 41-odstotnim deležem.

Neenaka razporeditev dela

Po njeni oceni bi bil lahko razlog za manjši delež žensk v organih vodenja in nadzora, ker je doma razporeditev dela med partnerjema neenaka. »Takšno delo bi moralo biti med partnerjema bolj razdeljeno, vključno s starševskim dopustom. Do nekoliko bolj ambicioznih žensk je v Sloveniji stališče še vedno nekoliko bolj negativno kot pozitivno. V klasičnih in družbenih medijih je premalo izpostavljenih primerov žensk, ki uspešno krmarijo med kariero in zasebnim življenjem, družino, otroki. Da se številne ženske zelo trudijo, se v Sloveniji ne podpira dovolj.«

Marsikatera ženska, je nadaljevala naša sogovornica, bi veliko lažje usklajevala službene in družinske obveznosti, če bi imela več možnosti za delo od doma. »Delodajalci si zelo prizadevajo, da zaposleni spet vsak dan prihajajo v službo, vendar zaposlenim najbolj ustreza hibridno delo – da dva, tri dni delajo od doma. Znanstvene podlage, o čemer obstajajo tudi raziskave, da bi bili ljudje zaradi dela od doma manj produktivni, ni. Ko se delodajalec odloči, da morajo delavci vsak dan hoditi v službo, ima lahko drugačne motive od visoke produktivnosti.«

Kot primer je navedla dogajanja v Amazonu. »Od vseh zaposlenih so v Amazonu zahtevali, da vsak dan prihajajo na delovno mesto. To bi bila lahko le pretveza, da po mehki metodi odpustijo čim večje število ljudi. Ker niso pripravljeni vsak dan prihajati na delovno mesto v podjetje, bi jih lahko deset, petnajst odstotkov dalo odpoved. Čez čas bi v Amazonu lahko zaposlenim ponovno ponudili možnost dela od doma,« je dejala Polona Domadenik Muren in dodala, da je v Silicijevi dolini veliko hibridnih oblik dela. »Večina ljudi v San Franciscu dela od doma. Ob petkih je v tem mestu manjši promet kot ob torkih, sredah in četrtkih.«

Po njenem prepričanju bi morali v podjetjih po Sloveniji več priložnosti dajati mlajšim, ne glede na to, ali so ženske ali moški. »V tujini mlajši bistveno prej dobijo možnost za sodelovanje v organih vodenja.« 

Kaj določa direktiva?

Kateri delež bodo dosegle – ali vsaj 40-odstotno zastopanost manj zastopanega spola med člani organa ali vsaj 33-odstotno zastopanost manj zastopanega spola med člani organov vodenja in nadzora –, si lahko družbe zavezanke izberejo same. Ker direktiva določa, da morajo ukrepe za vzpostavitev uravnotežene spolne zastopanosti v organih vodenja in nadzora upoštevati velike borzne družbe, teh pa je v Sloveniji le enajst, je vlada obseg zavezancev razširila še na velike gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež država ali lokalne skupnosti. Velike borzne družbe – z 250 zaposlenimi, prihodki od prodaje več kot 50 milijonov evrov in večjo vrednostjo aktive od 43 milijonov evrov – morajo zahtevano strukturo vodstvenega kadra vzpostaviti do konca julija 2026. Tiste, v katerih ima večinske deleže država ali lokalne skupnosti, pa do 30. julija 2028. Če družba z omejeno odgovornostjo nima nadzornega sveta, mora zagotoviti 33-odstotni delež manj zastopanega spola na vseh direktorskih položajih. Tolikšen delež je dolžan zagotoviti tudi svet delavcev pri imenovanju zaposlenih v organe vodenja, nadzora in za izvršne direktorje, pri čemer je mogoče od pravila odstopiti le, če v času imenovanja ni na voljo osebe manj zastopanega spola.

Sebastjan Morozov

Priporočamo