V kamnolomu Anhovo zdrobijo približno milijon ton in pol materiala na leto, kar je toliko, kot če bi na kup zložili približno milijon osebnih avtomobilov. Za delo zaposlujejo ljudi s posebnimi znanji, eden od njih je Dean Osmanović iz Tuzle, kjer je končal študij rudarstva. Po diplomi se je zaposlil na Rudarskem inštitutu v Tuzli, nato je magistriral in leta 2020 začel doktorski študij na fakulteti v Tuzli. Od oktobra 2022 je zaposlen v podjetju Alpacem Cement kot tehnični vodja kamnoloma.
Po rudarski zakonodaji mora vsak kamnolom imeti tehničnega vodjo, ki skrbi, da delo poteka po predpisih, ki jih nalaga zakonodaja. Vsak dan opravijo ogled kamnoloma in skrbijo, da je tehnološki proces urejen in optimiziran od začetka do konca. Delo v kamnolomu se začne s procesi vrtanja in miniranja. »Z dobrim poznavanjem geološke zgradbe kamnine v kamnolomu optimiziramo proizvodni proces vrtanja in miniranja, ki vpliva na vse nadaljnje proizvodne procese. Optimizirani proizvodni procesi imajo manjši vpliv na okolje. Pomembno je tudi, da znanje, ki sem ga pridobil na fakulteti in v devetih letih projektiranja in raziskovanja dnevnih kopov (kamnolomi), pravilno uporabim v kamnolomu Anhovo, saj le tako lahko pričakujemo najboljše rezultate,« pove sogovornik.
Dragoceni prenos izkušenj
Ob rednem dnevnem delu s sodelavci skrbi tudi za razvoj, digitalizacijo in uvajanje najsodobnejših rešitev, ki se lahko uporabljajo pri izkoriščanju mineralnih surovin. Pri tem posebej izpostavlja zaupanje med sodelavci, ki je ključno pri takem delu. »Omenil bi dva sodelavca, inženirja Primoža Janeža in rudarskega nadzornika Dušana Žnidarčiča, ki sta me o proizvodnji v kamnolomu naučila veliko praktičnih stvari. Za to sem jima res hvaležen,« pravi. »V svoji zadnji službi ter tudi pri magistrskem in doktorskem študiju sem se ukvarjal z geostatistiko in geološkim modeliranjem. V Alpacemu smo do zdaj geološke podatke o nahajališču karbonatne surovine za cement imeli samo na papirju. Ker sem se že prej ukvarjal z analizami teh podatkov, sem veliko bral tudi o računalniških programih za geološko modeliranje. Svoje ugotovitve o programu Geovia Surpac za geološko modeliranje in načrtovanje proizvodnje sem predstavil sodelavcem in nadrejenim v Alpacemu, ki so se strinjali z mano, da nam bo ta programska oprema zelo pomagala pri delu in ga tudi optimizirala. Program smo dobili pred nekaj meseci. Ker vemo, kaj potrebujemo za 3D-geološko modeliranje, smo že začeli pripravo podatkov in tako v sodelovanju z Geološkim zavodom Slovenije začeli geološko kartiranje in nato geološke raziskave.«
Kot je pojasnil, bo ta digitalni geološki model, ki je v procesu priprave, zelo pomagal pri dnevnem načrtovanju, kje v kamnolomu so mineralne surovine, ki jih proizvodnja potrebuje. Program omogoča 3D-vizualizacijo in pokaže, kje so mineralne surovine, koliko jih je in kakšna je njihova kemijska sestava. S sodelavci redno jemljejo tudi vzorce iz kamnoloma in si pripravljajo posodobljeno geološko bazo kamnin. Taka podatkovna baza jim omogoča, da bodo surovine v kamnolomu izkoriščane še bolj varčno. Vedeli bodo, kje točno so surovine, ki jih potrebujejo, in bodo zato imeli manj težav pri razvoju kamnoloma.
Sodobna tehnologija v kamnolomu
Pomemben prispevek k zmanjševanju vplivov na okolje imajo recimo elektronski detonatorji, ki so sicer štirikrat dražji od običajnih, a prinašajo boljše rezultate miniranja in bolj varno delo. Pri miniranju vplivajo na okolje s tresljaji, razmetom materiala in zvokom. Elektronski detonatorji pa omogočajo boljši nadzor nad tem. »V dveh letih, kar uporabljamo tovrstne detonatorje, nismo imeli nobenih pritožb sosedov, saj oni to prvi občutijo. Kot rezultat uporabe elektronskih detonatorjev in optimizacije razstreljevanja smo dobili boljšo granulacijo materiala. Za nakladanje ustrezne granulacije tudi stroji ne potrebujejo toliko moči, saj lahko prepeljejo več materiala ob manjši porabi olja in goriva za stroje ter električne energije za drobilca. Z vsemi temi aktivnostmi zmanjšujemo vplive na okolje,« doda Dean Osmanović.
V kamnolomu za miniranje uporabljajo sodobno tehnologijo, med drugim brezpilotnike, globalne satelitske navigacijske sisteme, programsko opremo za projektiranje vrtanja in miniranja in pametne vrtalne stroje za vrtanje vrtin pri miniranju z elektronskimi detonatorji. Prav zato so jih kontaktirali tudi z oddelka za geotehnologijo, rudarstvo in okolje na ljubljanski naravoslovnotehniški fakulteti, ker se je ena iz njihovih študentk odločila za pripravo magistrske naloge. Sodelovanje s fakulteto je prav tako pomemben del uspeha podjetja.
