Trenutno je znano, da naj bi bile z 12. marcem uveljavljene 25-odstotne carinske stopnje na uvoz jekla in jeklenih izdelkov ter desetodstotne (prej 25-odstotne) na izdelke iz aluminija. Bojan Ivanc, glavni ekonomist in analitik pri Gospodarski zbornici Slovenije, dodaja, da naj bi bile carinske stopnje enake za ves uvoz v ZDA, kar naj bi imelo negativni učinek predvsem na stroške ameriških proizvajalcev, sicer pa tudi večjih izvoznikov na ameriški trg iz Kanade, Mehike, Brazilije, Južne Koreje in Vietnama. Neznane ostajajo carinske tarife izdelkov, ki naj bi bile predmet uvoznih carin, prav tako ni jasno, ali bodo uveljavljene kvote na določene izdelke s specifičnimi carinskimi stopnjami, kot so veljale že ob uvedbi podobnega ukrepa leta 2018. To bi pomenilo, da bi bila določena količina izdelkov prosta carin. Slovenska podjetja so lani v ZDA po začasnih podatkih državnega statističnega urada izvozila za nekaj manj kot 91,3 milijona evrov izdelkov iz jekla (leto prej za nekaj več kot 71,6 milijona evrov) ter za 32,5 milijona evrov aluminija in izdelkov iz aluminija (v 2023 za 19,5 milijona evrov). Ta izvoz se je s tem na letni ravni precej povečal. Jeklarska skupina Sij v ZDA vidi pomemben trg z dolgoročnim potencialom, lani pa je tam ustvarila 9,9 odstotka prihodkov od prodaje.
Od ZDA do Nemčije in k Sloveniji
Nemčija je pomembna gospodarska partnerica Slovenije, zato razmere v največjem evropskem gospodarstvu vplivajo tudi na razmere pri nas. V Sloveniji deluje približno 500 podjetij z nemškim kapitalom. Neposredno in prek dobaviteljev zaposlujejo približno 50.000 ljudi. Predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Dagmar von Bohnstein pravi, da z zaskrbljenostjo spremljajo najnovejši razvoj trgovinske politike ZDA. »Uvedba dodatnih uvoznih carin bi lahko znatno obremenila mednarodno trgovino in pretrgala dobavne verige. Takšen protekcionizem ogroža načela proste trgovine, ki koristijo tako ZDA kot Evropi. Zato vse strani pozivamo k dialogu in sodelovanju pri konstruktivnih rešitvah, da bi se izognili trgovinskim sporom.« Uvedba ameriških carin na jeklo in aluminij bi lahko imela pomembne posledice za nemško jeklarsko in avtomobilsko industrijo. Višje carine bi povečale stroške za nemške izvoznike, to pa bi lahko zmanjšalo njihovo konkurenčnost na trgu ZDA. »Ker je Nemčija najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije, bi morebitni negativni učinki na nemško gospodarstvo lahko imeli posredne posledice tudi za slovenska podjetja, vključena v nemške dobavne verige. Zato je ključno pozorno spremljati ta razvoj in sprejeti potrebne ukrepe za ohranitev konkurenčnosti prizadetih industrij,« še sklene Dagmar von Bohnstein.
Odziv gazel
»Dve večji podjetji iz Slovenije izvozita pretežni del od skupno sto milijonov evrov vrednosti jekla in aluminija v ZDA. Vpliv na mala in srednje velika slovenska podjetja bo predvsem posredni, ker je med njimi nekaj dobaviteljev navedenima družbama. Pričakovati je namreč, da bi se dodatne količine jekla in aluminija iz Azije znašle na evropskem trgu ter tako še poslabšale dobičkonosnost domačih proizvajalcev jekla in aluminija. »V danem trenutku pa je še prezgodaj govoriti, ali bodo carine zares uvedene in na katere vrste izdelkov, prav tako še ne vemo, ali bodo uveljavljene določene kvote. Precej večji izziv bi bila uvedba recipročnih carinskih stopenj, saj bi to verjetno pomenilo dvig carinskih stopenj z 2,5 na deset odstotkov na izvožena vozila v ZDA, izdelana v Evropski uniji. Aktualna carinska stopnja na uvožena ameriška vozila namreč znaša deset odstotkov,« dodaja Ivanc.
KOV: podaljševanje dobavnih rokov
Podjetje KOV (kovinska oprema in vzdrževanje), nominirano za gazelo gorenjske regije 2024, se ukvarja z butično proizvodnjo strojnih delov in varjencev. Sedež imajo na Jesenicah. Direktor Anže Mrak pravi: »Z vidika nas kot kupca jekla trenutni Trumpov populizem vpliva na dobavitelje jekla tako, da čakajo, kaj se bo zgodilo, s tem pa se malenkostno podaljšujejo dobavni roki. Dolgoročno menim, da se bo Trump po posvetu s svojimi svetovalci in zaradi pritiska kupcev v Ameriki (Evropa izvaža v ZDA specialno jeklo, ki ga Američani ne proizvajajo v zadostnih količinah ali pa sploh ne) premislil in naredil kakšen korak nazaj, kot se je zgodilo pri vseh njegovih prenagljenih in medijsko naravnanih izjavah. Teh carinskih vojn je bilo v preteklosti kar nekaj, bolj smiselno bi bilo, da EU omogoči evropskemu gospodarstvu konkurenčnejše cene energije (jeklarska industrija se duši zaradi absurdno visokih cen energentov) ter zmanjša breme birokracije in okoljskih zahtev, s tem pa ga naredi konkurenčnejšega.«
Metalia: dodatno tveganje
Matjaž Jamšek, ustanovitelj in direktor Metalie, storitveno-trgovskega tehnološkega podjetja z dolgoletnimi izkušnjami pri transportiranju razsutih in sipkih tovorov ter gazele savinjsko-zasavske regije 2023, sicer pravi, da njihovo podjetje nima vpogleda v to, kako pomemben trg je ameriški trg za slovenske železarne. »Z železarnami v tujini in pri nas sodelujemo predvsem pri naložbah v novo opremo ali tehnologijo za transport surovin. Jasno je, da bo uvedba carin na uvoz jekla in aluminija v ZDA pomenila dodatno tveganje za proizvajalce. Rok za njihovo uvedbo je zagotovo prekratek, da bi se izvozniki lahko pravočasno prilagodili in nadomestili izpad ali zmanjšano konkurenčnost na ameriškem trgu. Kljub temu cenovno ne pričakujemo, da bo segment konstrukcijskega jekla bistveno zanihal. Kot opažamo, so železarne že zdaj pod velikim cenovnim pritiskom zaradi zmanjšanega povpraševanja, hkrati pa so obremenjene z visokimi stroški energije. To se že kaže v praksi – investicije, ki so bile načrtovane ali se celo že izvajajo, se bodisi upočasnjujejo bodisi prelagajo, kar občutimo tudi sami. Ob takšnih tržnih razmerah je jasno, da bo vsaka dodatna obremenitev, kot so ameriške carine, le še poglobila negotovost v panogi.«
Mala in srednje velika podjetja so pogosto še posebej občutljiva za mednarodne trgovinske konflikte, saj imajo manj sredstev za prilagajanje nenadnim tržnim spremembam. Če bodo carinski ukrepi ZDA povzročili upočasnitev nemškega gospodarstva, bodo lahko prizadeta tudi slovenska mala in srednje velika podjetja, ki tesno sodelujejo z nemškimi partnerji.
