Milijarda evrov za gradnjo javnih najemnih stanovanj

Premier Robert Golob je lani, tik pred evropskimi volitvami, obljubil milijardo evrov za gradnjo javnih najemnih stanovanj. Predlog zakona, ki naj bi bil sicer pripravljen že do konca prejšnjega leta, je vlada v začetku februarja vendarle predstavila koalicijskim partnericam, minuli teden v petek pa je nato ministrstvo za solidarno prihodnost zakonodajni paket na področju stanovanjske politike posredovalo še v javno obravnavo, ki bo potekala do 11. aprila.

Zakonodajni paket vključuje novelo stanovanjskega zakona ter zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, kar je jedro nove stanovanjske politike. Nova zakona naj bi z obsežnimi državnimi finančnimi viri in izboljšanim delovanjem javnega najemnega sistema oblikovala podlago za učinkovitejše nacionalno in regionalno načrtovanje gradnje javnih najemnih stanovanj.

»Oba predloga zakonov sta nastala na podlagi intenzivne razprave s skladi, občinami in tudi drugimi deležniki na področju stanovanjske politike. V zadnjih dveh letih smo zelo intenzivno delali na terenu, poskušali zaznati težave, s katerimi se srečujejo tako občine kot lokalni skladi, in zakona, ki sta na mizi, sta rezultat tega dela,« je v ponedeljek poudaril minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Dodal je, da je glavni cilj zakonodajnega paketa zagotoviti gradnjo dodatnih 20.000 javnih najemnih stanovanj v naslednjih desetih letih. »S tem namenom smo zagotovili skupaj milijardo evrov za gradnjo. Samo v tem mandatu že 251 milijonov evrov, do leta 2035 pa bo vsako leto sledilo še 100 milijonov evrov.« Po njegovem mnenju je trenutno veljavni nacionalni stanovanjski program, ki velja za obdobje 2015–2025, sicer postavil okvire za gradnjo najemnih stanovanj, vendar »je v tem obdobju, od leta 2015 do leta 2025, bilo za gradnjo javnih najemnih stanovanj od države danih samo 13,8 milijona evrov«. »Ko govorimo o gradnji, so bile žal obljube velikokrat le na papirju in niso bile realizirane. Stanovanjski skladi, predvsem republiški in tudi lokalni, so bili prepuščeni sami sebi,« je opozoril minister.

Kaj prinašata zakona

Novela stanovanjskega zakona prinaša kopico sprememb, ki bodo občinam in stanovanjskim skladom olajšale gradnjo in upravljanje javnih najemnih stanovanj. Nova zakonodaja bo tako poenostavila postopke dodeljevanja stanovanj in občinam omogočila večjo avtonomijo pri določanju razpisnih pogojev. Kot ocenjujejo na ministrstvu, bo to omogočilo boljše prilagajanje lokalnim potrebam ter večjo dostopnost stanovanj za srednji razred, mlade in tiste poklice, ki pripomorejo k dobrobiti družbe.

Uvaja se tudi spremenjen način določanja višine najemnin, s čimer nameravajo na ministrstvu zagotoviti dolgoročno vzdržnost delovanja stanovanjskih skladov ter omogočiti ohranitev obstoječega fonda in vlaganje v nove projekte. Predlagane spremembe prinašajo tudi dostop do statusa neprofitne stanovanjske organizacije za nove akterje na področju javnih najemnih stanovanj, vključno z zadrugami. To bo po pričakovanjih ministrstva dodatno okrepilo stanovanjsko ponudbo.

Prav tako javna najemna stanovanja ne bodo več finančno breme za občinske proračune, saj bo subvencije zanje po novem krila država. Kot so pojasnili na ministrstvu, se ukinjajo tudi določeni pogoji za pridobitev subvencije za tržno najemnino. Slednji so namreč administrativno bremenili občine in stanovanjske sklade. Ministrstvo je na podlagi predlaganih sprememb stanovanjskega zakona pripravilo tudi osnutka pravilnikov o oddaji javnih najemnih stanovanj v najem ter o metodologiji za oblikovanje neprofitne najemnine in določitvi višine subvencij za najemnine. Neprofitna najemnina, ki je po oceni ministrstva trenutno močno podcenjena, bi tako po novem vključevala dodatek za vzdrževanje, ki bi bil višji pri starejših stanovanjih, zvišanje pa bi izvedli postopoma. Za Ljubljano bi se tako najemnina s sedanjih 3 do 6,5 evra za kvadratni meter zvišala na 5 do 7 evrov za kvadratni meter. Skupni prihodki od teh najemnin naj bi bili po oceni ministrstva višji za 20 do 40 odstotkov.

Na ministrstvu želijo s predlogom zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj vzpostaviti sistemski okvir, ki bo za stanovanjsko gradnjo do leta 2035 zagotavljal 100 milijonov evrov na leto, ne glede na morebitne menjave vlade. »S tem uvajamo predvidljiv, visok in ugoden finančni vir za gradnjo javnih najemnih stanovanj, ki bo republiškemu skladu, lokalnim skladom ter občinam in neprofitnim stanovanjskim organizacijam omogočil bolj strateško načrtovanje stanovanjskih projektov, glede na potrebe prebivalcev ter glede na regijski in gospodarski razvoj,« so povedali na ministrstvu.