V državnem zboru (DZ) se je včeraj začelo dvodnevno izredno zasedanje, na katerem so poslanci med drugim odločali o datumu posvetovalnih referendumov o ureditvi pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o uvedbi preferenčnega glasu za volitve v DZ ter o gojenju in posedovanju konoplje za medicinsko in omejeno osebno rabo. Predlog so pripravila matična delovna telesa, kot datum izvedbe pa je predviden 9. junij.
Koalicijska neusklajenost
Predlaganemu datumu izvedbe posvetovalnih referendumov ne nasprotujejo le v opoziciji, temveč tudi v koalicijski SD. Menijo, da izvedba posvetovalnih referendumov skupaj z evropskimi volitvami ni primerna, saj gre za kompleksna in pomembna vprašanja, o katerih je potrebna temeljita javna razprava, ki je pogoj za informirano odločitev volilk in volilcev. Zato so k predlogom vložili dopolnila, s katerimi so predlagali, da se referendumi izvedejo 24. novembra. Današnjega glasovanja se bodo socialni demokrati vzdržali. Poslanec SD Damijan Zrim je dejal, da so se v koaliciji od samega začetka pogovarjali le o vsebini referendumov, ne pa tudi o datumu, zato so v SD menili, da bodo referendumska vprašanja na mizi šele jeseni. Za omenjeni datum so tako izvedeli kasneje, na seji matičnega odbora, je še pojasnil in dodal, da čeprav se v SD ne strinjajo s koalicijskima partnericama, to ne pomeni, da je v koaliciji nastal spor, saj ima vsaka stranka pravico, da oceni, kaj je najbolje za demokracijo.
Svobodo podpira Levica
Levica je Svobodo podprla. »Glede na to, da se je Gibanje Svoboda odločilo, da vztraja pri tem datumu, tudi matematično ni možnosti, da bi bili referendumi postavljeni na november, ker je za to potrebna dvotretjinska večina,« je v izjavi za medije povedal vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec. V Levici se strinjajo, da so referendumska vprašanja dovolj zrela, da se o njih posvetujejo z državljani. Menijo, da sočasna izvedba z evropskimi volitvami ne bo bistveno vplivala na volilno udeležbo. Kot je povedal vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic, si želijo, da bi referendumi potekali hkrati z evropskimi volitvami, predvsem zato, ker gre za pomembna družbena vprašanja, o katerih se bodo izrekali državljani, in ker bodo stroški izvedbe s tem manjši. Najpomembneje pa se mu zdi, da se v koaliciji strinjajo, da je o vseh treh vsebinah treba pridobiti mnenje državljanov, preden bodo oblikovali dober zakon. Dodal je, da je za potrditev odlokov potrebna navadna večina, zato pričakuje, da bodo v četrtek izglasovani, referendumi pa izvedeni 9. junija.
Opozicija vztraja pri 24. novembru
Poleg Socialnih demokratov predlaganemu datumu nasprotujejo v opozicijskih strankah SDS in NSi. Stranka NSi si želi superreferendumski dan, na katerega bi se ljudje izrekli o ključnih izzivih. »Nujno je, da bodo volilci res v zadostni meri vedeli, o čem odločajo, kajti zadostna informiranost volilcev ni le politična, temveč tudi pravna predpostavka primernosti in dopustnosti referendumskega odločanja,« so zapisali v stranki. Vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec pa zagotavlja, da se bodo potrudili, da bodo državljani 9. junija in pred odločanjem o referendumih dovolj informirani. Stranka NSi ocenjuje, da pri predlogih za sočasno izvedbo referendumov ne gre za evropske teme, temveč za zlorabo mobilizacije za evropske volitve.
Poslanci so včeraj obravnavali še predloge za razpis posvetovalnih referendumov o nastanitvah migrantov, o zaupanju v vlado in o ureditvi obveznega testiranja funkcionarjev na prepovedane droge. Vse tri je v parlamentarni postopek vložila stranka SDS, za razpis pa bi bila potrebna večina v DZ.
