Inšpektorat za delo v zadnjem obdobju pospešeno zapuščajo zaposleni. Organ v sestavi ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga od junija lani kot vršilka dolžnosti ter od decembra kot direktorica s polnim mandatom vodi Katja Čoh Kragolnik, je od lanskega poletja zapustilo že devet zaposlenih (izvzemši upokojitve). Po uradnih podatkih je bilo 21. marca v tem organu zaposlenih 128 ljudi, kar je ena oseba manj kot pred letom dni, z začetkom aprila pa naj bi po naših neuradnih informacijah od tam odšli še štirje zaposleni. Inšpektorat ima kvoto 136 zaposlitev, kar pomeni, da že vsaj leto dni nima zaposlenih toliko ljudi, kot bi jih lahko imel.
Outsourcana kadrovica
Med drugimi je odšla tudi nekdanja vodja kadrovske službe. Toda na inšpektoratu njene naslednice v kadrovski službi niso poskušali poiskati z javnim razpisom, pač pa so za opravljanje kadrovskih storitev najeli zunanjega izvajalca – sodelavko, ki je bila nekdaj zaposlena na inšpektoratu za delo, potem pa je zamenjala službo in je trenutno redno zaposlena v drugem javnem organu. Delo za inšpektorat opravlja v okviru svojega popoldanskega espeja. Da se je za tako potezo odločil organ, ki je še lani v svojih programskih izhodiščih kot ključno točko svojega delovanja izpostavil »nadzor nad prekarnimi oblikami zaposlovanja v vseh dejavnostih«, je še zlasti ironično.
Na inšpektoratu so potrdili, da na področju kadrovskih zadev na podlagi podjemne pogodbe sodelujejo z zunanjo sodelavko. Trenutno nimajo formalno zapolnjenega delovnega mesta vodje službe za splošne, kadrovske in finančne zadeve ter informatiko. To delo po pooblastilu predstojnice Katje Čoh Kragolnik dejansko opravlja obstoječa zaposlena, primanjkljaj pa zapolnjujejo z omenjeno zunanjo sodelavko. »Inšpektorat je v dogovorih z osebo, ki bo predvidoma v začetku junija prevzela delovno mesto vodje te službe,« so pripisali. Zakaj v minulih mesecih niso objavili javnega razpisa – tega ni mogoče najti niti ta trenutek – niso povedali. Prav tako niso pojasnili, na kakšni osnovi bodo pravzaprav zaposlili osebo, s katero so po njihovih besedah »v dogovorih«. Zapisali so le, da se pomanjkanje kadra za zaposlitev na razpisana delovna mesta pozna tudi pri njih, saj da ne dobijo želenega kadra, ker plače javnih uslužbencev niso primerljive s tistimi v zasebnem sektorju.
Ni primerljivo z
najemanjem snažilk
»Na inšpektoratu je zaposlenih približno 130 zaposlenih, za kadrovsko področje pa je zadolžena le ena zaposlena, zato smo to kadrovsko pomanjkanje začasno rešili z zunanjo sodelavko kot najhitrejšo rešitvijo, da se zaposleno razbremeni velike količine dela. V najkrajšem možnem času se predvideva zaposlitev dodatne osebe, ki bo opravljala delo zgolj v kadrovski pisarni,« so še zapisali. Javno dostopni podatki ne pričajo o povečani količini dela, nasprotno: lani je inšpektorat po javno dostopnih podatkih objavil kar 35 javnih razpisov, vse s tem povezano delo pa je opravila ena zaposlena. Letos je bilo po javno dostopnih podatkih objavljenih le šest javnih razpisov, zato ni jasno, zakaj ob redno zaposleni sodelavki na inšpektoratu sploh potrebujejo dodatno zunanjo pomoč.
Pravnik in nekdanji minister za javno upravo Boštjan Koritnik se strinja, da je najemanje zunanje delovne sile za kadrovske storitve lahko problematično. »Vsekakor bolj problematično kot outsourcing snažilk,« je primerjal. »V kadrovskih službah imajo namreč vpogled v kadrovske mape, kjer so zbrani občutljivi osebni podatki zaposlenih, denimo bolniške odsotnosti in drugi zaupni podatki,« je pojasnil. »Odgovor na vprašanje, ali bi kot predstojnik za dostop do kadrovskih evidenc, ki so izjemno občutljiv podatek v sodstvu, organih pregona, v inšpekcijskih službah pa še posebej, raje imel zaposlenega ali zunanjega izvajalca, je torej jasen. Podatke lahko zlorabita tako zunanji izvajalec kot zaposleni; če je pogodba z zunanjim izvajalcem ustrezna, pravno gledano tveganje verjetno ni bistveno večje. A občutek je nedvomno boljši, če ima dostop do teh podatkov nekdo, ki je v delovnem razmerju pri tem delodajalcu,« je zapisal.
Na inšpektoratu so o dilemi v zvezi s tem, da zunanji izvajalec ravna z občutljivimi osebnimi podatki, odgovorili, da je zunanja sodelavka s podpisom pogodbe podpisala tudi klavzulo o varstvu osebnih podatkov, kar je podlaga za njihovo obdelavo.
