Na posvetovalnem referendumu so volilci odgovarjali tudi na vprašanje: "Ali ste za to, da imajo pravico voliti na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji državljani Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav, ki niso državljani Republike Slovenije?" Kot kaže po 99,64 odstotka preštetih glasov, so tujci s stalnim prebivališčem v Sloveniji izgubili volilno pravico na lokalnih volitvah. Za to, da se tujcem odvzame volilna pravica, je glasovalo 55,48 odstotka volilcev, proti pa jih je bilo 44,52 odstotka.
To pomeni, da državljani držav zunaj Evropske unije na letošnjih novembrskih lokalnih volitvah ne bodo mogli voliti, čeprav jim je to zakon omogočal vse od leta 2002. Volilno pravico bi na letošnjih volitvah imelo nekaj manj kot 104.000 tujcev iz t. i. tretjih držav. Kar bi bilo več kot tretjina več (35 odstotkov), kot je imelo volilno pravico na zadnjih lokalnih volitvah leta 2022. Takrat je imelo volilno pravico nekaj manj kot 77.000 tujcev z državljanstvom zunaj EU.
Volilci iz tretjih držav pa so po podatkih pristojnih ministrstev na lokalnih volitvah leta 2022 prispevali le manj kot odstotek vseh oddanih glasov (0,84 odstotka).
Asta Vrečko iz stranke Levica je ob rezultatih referenduma spomnila, da zakon, ki jemlje volilno pravico na lokalnih volitvah tujcem iz tretjih držav, ki imajo v Sloveniji stalno prebivališče, že velja. Kljub temu pa po njenem mnenju referendumski izid kaže na to, da bi se morala vlada vprašati, ali je sprejela dober zakon. "Pa vendar, samo 56 odstotkov volilcev je proti volilni pravici tujcev. Zakon že velja, volitve so čez mesec dni in pol, zato naj se vlada vpraša, ali je sploh dobro, da je zakon sprejela, ker skoraj 50 odstotkov ljudi ne moti, da med nami živijo tujci, ki v lokalnih skupnostih in četrtih odločajo o naši skupni prihodnosti," je dejala.
Jernej Vatovec iz stranke NSi je dejal, da je referendumska volja, volja državljank in državljanov kristalno jasna. "Verjamem, da bo vladajoča koalicija šla po tej poti, da to voljo ne nazadnje potem tudi realiziramo skozi samo zakonodajo, torej za pravično Slovenijo," je sklenil Vrtovec.
Ocena ustavnosti
Nad referendumom visita tudi dve pobudi za oceno ustavnosti novele. Prvo pobudo je septembra vložila opozicija, drugo pa pred dnevi Norvežan Christian Moe, ki že več kot 20 let živi v Ljubljani. Pravna mreža za varstvo demokracije je podprla njegovo pobudo za oceno ustavnosti 1. in 3. člena novele zakona o lokalnih volitvah. Izpodbijana člena po njihovi oceni kršita načelo pravne države ter pobudnikovo pravico do osebnega dostojanstva in volilno pravico.
Pravnica Bruna Žumer je ob tem po izidu referenduma za Radio Slovenija dejala, da zgolj zato, ker je bil o tem izveden referendum, to še ne pomeni, da ta zakon ne bi mogel biti predmet presoje na ustavnem sodišču in da tudi ne bi mogel biti ugotovljen za protiustavnega. "O posameznih vprašanjih lahko odločamo na referendumih, kaj se pa dogaja po tem, je ločeno vprašanje. Če bi šle odločitve predaleč in bi prestopile meje ustavnega, potem je tu ustavno sodišče kot varuh ustavnosti," je dejala.
Čeprav je ustavno sodišče v povezani zadevi že zavrnilo predlog skupine opozicijskih poslancev DZ za začasno zadržanje, ustavnemu sodišču v pravni mreži predlagajo ponovno odločanje o začasnem zadržanju izvajanja zakona in absolutno prednostno obravnavo zadeve.
Zgodovina referenduma
V SDS, trojčku NSi, SLS in Fokus ter Resnici so maja vložili predlog sprememb zakona o lokalnih volitvah, po katerem tujci rezidenti iz tretjih držav na lokalnih volitvah ne bi imeli več volilne pravice. Pri tem so predlagali, da bi spremembe veljale že na prvih lokalnih volitvah po uveljavitvi zakona, ob tem pa predlagali sprejem novele po skrajšanem postopku, saj da gre za manjšo spremembo veljavnega zakona. Predlagatelji pa so z glasovi Logarjevih Demokratov svojo voljo uzakonili sredi junija, torej manj kot pol leta pred novembrskimi volitvami. Pri tem za predlagano rešitev niso navedli nobenih tehtnih razlogov, kar je v mnenju k predlogu zakona opozorila zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Ta je sicer še ugotovila, da gre za ustavnopravno sporen ukrep, ki nedopustno arbitrarno znižuje doseženo raven splošnosti volilne pravice. Tujci iz tretjih držav imajo namreč pravico voliti od leta 2002.
K zagotovitvi volilne pravice državljanom EU nas zavezuje direktiva, vprašanje dodelitve volilne pravice tudi drugim tujcem pa smo takrat označili za stvar civilizacijskih, kulturnih in političnih standardov oziroma politične presoje. Tudi večina držav članic Evropske unije daje volilno pravico na lokalnih volitvah vsem tujcem, ki z zakonom določen čas prebivajo v tej državi.
Pod do odločanja
Pot do tega odločanja je bila tlakovana s številnimi ustavno spornimi dejanji in politično samovoljo koalicijske večine ob asistenci kvaziopozicijske Resnice. Najprej je bila v spornih okoliščinah brez ustreznih pojasnil in javne razprave sprejeta že novela zakona o lokalnih volitvah, sporen pa je tudi sam posvetovalni referendum, saj so se na njem državljani odločali o nečem, o čemer je parlament že odločil. Ne le da koalicija pred sprejemom spornih sprememb volilne zakonodaje ni omogočila širše javne in strokovne razprave, od državljanov zdaj želi slišati mnenje o nečem, o čemer je že odločila. Kar je v očitnem nasprotju z institutom posvetovalnega referenduma, ki je po naravi stvari lahko le predhoden, saj volilci vnaprej izrazijo svojo voljo oziroma stališče do določenega vprašanja.
V skladu s parlamentarno prakso bi se moral zato postopek sprejemanja predloga zakona v primeru posvetovalnega referenduma prekiniti do zaključka referendumskega postopka. Ne le da je torej ustavno sporen že sam odvzem volilne pravice tujcem tretjih držav, ampak je z vidika referendumske zakonodaje sporen tudi sam razpis posvetovalnega referenduma. Današnja odločitev volilcev tako pravno ni zavezujoča, zavezuje pa politično.