Ob rezultatih vseh štirih referendumov je podvomila tudi o legitimnosti vlade. »Draga vlada, glede na vse, kar se dogaja, bi priporočila, da se jutri usedete in razmislite, ali imate sploh še legitimnost vladati, enako tudi predsednik vlade Janez Janša,« je dejala.
Volilci so na današnjem posvetovalnem referendumu odgovarjali na vprašanje: »Ali ste za to, da se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija?« Izrekali so se torej o odpravi obveznega prispevka, referendumsko vprašanje pa ni določalo, kako bi zavod financirali po njegovi morebitni ukinitvi. Izid za državni zbor ni pravno zavezujoč, ima pa politično težo. Za ukinitev prispevka bi morali poslanci spremeniti zakon, do takrat pa obveznost plačevanja ostaja. V SDS so napovedali, da bodo ob večinski podpori ukinitvi to spremembo vključili v novelo zakona.
Referendum na predlog koalicije in Resnice
Stranke, ki so predlagale referendum, so se v kampanji zavzemale za ukinitev prispevka. Poudarjale so, da ljudje danes spremljajo številne druge medije in pretočne platforme, prispevek pa plačujejo tudi tisti, ki programov RTV Slovenija sploh ne uporabljajo. V SDS so napovedovali, da bo ukinitev RTV-prispevka prinesla razbremenitev gospodinjstev in drugačen način financiranja javnega medija, od katerega bi zahtevali večjo odgovornost pri porabi denarja in zagotavljanju kakovostnega ter pluralnega programa. Vendar jim dotičnega med kampanjo z dejstvi ni uspelo podkrepiti.
V kampanjo proti ukinitvi sta vstopila (oziroma sta bila najbolj glasna) Društvo novinarjev Slovenije in Sindikat novinarjev Slovenije. Opozarjala sta, da bi bilo delovanje RTV ob financiranju iz proračuna brez ustreznih varovalk bolj odvisno od odločitev vsakokratne oblasti. Ta bi lahko na uredništva pritiskala tudi tako, da bi zavodu zmanjšala sredstva. Novinarske organizacije so ob tem poudarjale, da prispevek omogoča nastajanje otroških in izobraževalnih oddaj, dokumentarcev, radijskih iger ter programov za narodni skupnosti. Financira tudi regionalna centra, kulturno produkcijo, arhiv in prilagoditve vsebin za ljudi z oviranostmi. Te dejavnosti so del javne službe tudi takrat, ko nimajo velikega občinstva ali ne prinašajo oglaševalskega denarja.
Več kot sto milijonov evrov iz prispevka
Gospodinjstvo, ki plačuje polni RTV-prispevek, mesečno odšteje 14,02 evra oziroma 168,24 evra na leto. RTV Slovenija je leta 2025 iz prispevka dobila 109,59 milijona evrov, kar je bilo 69,3 odstotka vseh njenih prihodkov. Oglaševanje je v istem letu prineslo 14,23 milijona evrov. Ob ukinitvi prispevka bi morala RTV Slovenija glavnino denarja dobiti drugje ali zmanjšati obseg svojega dela.
Predlog zakona, ki predvideva takšno spremembo, je v državnem zboru že od novembra 2025. Na pobudo Resnice ga je vložila skupina 17.671 volilcev. Po njem bi RTV financirali iz državnega proračuna in drugih virov. Začetni mesečni znesek iz proračuna bi določili glede na povprečje prispevkov, pobranih v zadnjih šestih mesecih. Zavod bi moral pripraviti program racionalizacije poslovanja in v petih letih zmanjšati število zaposlenih na 1500. Je pa Resnica obravnavo predloga odložila do časa po referendumu.
Proračunsko financiranje bi tako v grobem pomenilo, da bi strošek delovanja RTV še naprej pokrivali iz javnega denarja. S položnicami bi izginil sedanji način plačevanja, obseg stroška in njegova porazdelitev med davkoplačevalce pa bi bila odvisna od nove ureditve. Ministrstvo za kulturo pred referendumom ni pojasnilo, kako bi nadomestili prispevek. Za N1 je 6. oktobra povedalo, da njegova ukinitev ni del novele zakona, ki jo pripravlja. Na vprašanje, kako bi uredili financiranje ob večinskem nasprotovanju ukinitvi, je odgovorilo: »O rešitvah še nismo razmišljali.« So pa v SDS napovedali, da bi ukinitev RTV-prispevka že vnesli v novelo zakona, če bo na referendumu izglasovana ukinitev.
Ministrstvo medtem pripravlja spremembe upravljanja RTV. Štiričlansko upravo bi zamenjal generalni direktor, ki bi ga imenoval in razreševal nadzorni svet. Šest od sedmih članov tega sveta bi imenovala vlada. Svet bi odločal tudi o finančnem načrtu zavoda. Novinarske organizacije so 9. oktobra opozorile, da bi s temi spremembami in prehodom na proračunsko financiranje oblast dobila večji vpliv na RTV.
Evropski akt o svobodi medijev sicer od držav zahteva, da javnim medijem zagotovijo ustrezno in predvidljivo financiranje, ki varuje njihovo uredniško neodvisnost. Merila za določitev sredstev morajo biti pregledna, objektivna in določena vnaprej. Te zahteve veljajo tudi za morebitno novo ureditev financiranja RTV Slovenija. Ali jih bo vlada upoštevala, pa zaenkrat ni jasno.
