Po slabem izidu eksperimenta z neomejenim plačevanjem vseh zdravstvenih storitev je vlada vendarle postavila prioritete pri krajšanju čakalnih dob. Med storitvami, ki bodo tudi v prihodnje plačane v celoti, so fizioterapevtske obravnave, prvi gastroenterološki pregledi, prvi zobozdravstveni pregledi zaradi protetike, operacije kile, endoproteze kolka in endoproteze kolena.
Neomejeno bo tudi plačevanje vrste pregledov za otroke, ki nanje danes čakajo predolgo. Med najbolj izstopajočimi čakalnimi dobami so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v zadnjem poročilu, ki je zajelo razmere na začetku meseca, izpostavili prve kardiološke preglede otrok. Nanje morajo otroci celo ob stopnji nujnosti »zelo hitro«, ob kateri bi morali biti na vrsti najkasneje v dveh tednih, v povprečju čakati več kot štiri mesece. Na nevrološki pregled pa ob tej stopnji nujnosti, ki je namenjena resnim stanjem ali sumom nanje, otroci čakajo okoli dva meseca.
29 storitev z neomejenim plačevanjem
Seznamu 29 storitev z neomejenim plačevanjem, ki ga je določila vlada, je treba prišteti še vrsto zdravljenj in pregledov, pri katerih je bila podlaga za plačilo po realizaciji pripravljena že pred aktualno odločitvijo. Število obravnav bolnikov tudi pri teh storitvah navzgor ni omejeno, kar na primer velja za preiskave s CT in magnetno resonanco. Da v celoti ne bodo več plačana vsa zdravljenja, je bilo sicer jasno že ob junijskem sprejemu novele, s katero so se v vladi odpovedali velikemu delu prvotnega interventnega zakona.
Spomnimo, da se je po lanskem sprejemu interventne zakonodaje kaj hitro izkazalo, da so izvajalci zdravljenj še najbolj zagreti za opravljanje tistih storitev, ki so plačane bolje. Koncesionarji so od 137.606.379 evrov, ki so bili na podlagi interventne zakonodaje porabljeni v obdobju od lanskega septembra do letošnjega marca, prejeli 49.266.568 evrov, kar je segalo daleč onkraj njihove siceršnje vloge v javnem zdravstvu. V javnih bolnišnicah so na drugi strani opozarjali, da ob tem izgubljajo zaposlene, ki jim ne morejo ponuditi enakega plačila kot zasebniki s koncesijo. Hkrati so vrste predolgo čakajočih na prve preglede le še naraščale. Polom pri skrajševanju čakalnih dob je bil tudi eden glavnih očitkov, ki so pred njegovim odstopom na začetku meseca leteli na dotedanjega zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana. Interventno iskanje meja javnega zdravstva je sprva zagovarjal tudi predsednik vlade Robert Golob, ki je po odstopu Bešiča Loredana prevzel vajeti zdravstvenega resorja.
ZZZS: prava usmeritev
ki ne bo dovolj
Seznam prioritet je tokrat usklajen z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer so bili zelo kritični do prejšnje različice interventnih ukrepov. Sprememba pri plačilu je korak v pravo smer, ki vodi v bolj »ciljano« plačevanje storitev glede na potrebe pacientov, ocenjujejo na ZZZS. Kar pa ne bo zadosten ukrep, so poudarili. Na ZZZS, ki ga vodi Tatjana Mlakar, tako pogrešajo sočasen sprejem drugih sprememb za uspešno obvladovanje čakalnih dob. Po njihovi oceni bi bilo treba poskrbeti za točne podatke, kar zahteva čiščenje čakalnih seznamov in prenovo sistema eNaročanje pri NIJZ. Poleg tega bi se bilo treba po mnenju ZZZS odzvati na naraščanje števila napotitev v zadnjem letu in regulirati nagrajevanje zdravstvenih delavcev, ki ga je prinesla interventna zakonodaja, ter statusne možnosti dela izven rednega delovnega časa. Prav tako bi bilo smiselno regulirati urno postavko dela po podjemnih in drugih pogodbah, ki povzročajo odhode osebja iz javnih zdravstvenih zavodov, ugotavljajo. Med orodji, s katerimi bi bilo mogoče izboljšati organizacijo dela v javnih zdravstvenih zavodih, so na ZZZS izpostavili stimulativno politiko plač in določanje interne optimalne delovne obremenitve za zaposlene.
Na pojasnila ministrstva za zdravje, kakšne dodatne ukrepe za skrajševanje čakalnih dob načrtujejo, še čakamo. Kot smo že poročali, v bolnišnicah izpostavljajo pomanjkanje osebja na nekaterih oddelkih, poleti pa dejavnosti ponekod krčijo tudi zaradi dopustov zaposlenih.
