V Sloveniji je za namakanje potencialno primernih od 190.000 do 210.000 hektarjev njiv, vrtov, sadovnjakov in hmeljišč. Po letu dni starih podatkih Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani imamo z namakalnimi sistemi opremljenih približno 8000 hektarjev kmetijskih zemljišč, namakamo pa jih le okoli 4500 hektarjev. V tem pogledu smo na repu Evrope.
Računi so jih šokirali
Največ javnih namakalnih sistemov, ki jih uporablja več uporabnikov, je v lasti občin (za okoli 2900 hektarjev površin), zadrug (za okoli 2700 hektarjev) in države (za približno 1500 hektarjev), nekaj jih je tudi v zasebni lasti in imajo praviloma enega uporabnika.
Svetal zgled je podravska občina Gorišnica, ki namaka 1100 hektarjev kmetijskih zemljišč ali osemdeset odstotkov vseh. Eden od uporabnikov tega sistema je Matic Leben. »Računi za november in december 2024 so nas šokirali,« je včeraj poudaril na seji parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki so jo na to temo sklicali na zahtevo opozicijske SDS. »Visoke položnice za omrežnino pri namakanju ogrožajo kmete. Višje so tudi za desetkrat,« so utemeljili svojo zahtevo.
Navzgor tako omrežnina kot OVE
Prejšnji teden so se vpleteni v zvezi s tem sestali na Agenciji za energijo (v nadaljevanju agencija). Prečesali so račune in pregledali postavke na njih. Direktorica agencije Duška Godina je v državnem zboru včeraj pojasnila, da je treba omrežnino ločevati od prispevkov za spodbujanje rabe električne energije iz obnovljivih virov (OVE). Poudarila je, da se je prispevek OVE odstotkovno povišal bolj kot omrežnina. »Skupaj z vlado smo v zvezi s tem iskali rešitev in dali pobudo za sezonske dejavnosti, kako doseči, da se jim tudi prispevek za OVE sezonsko zniža. Vlada je v zvezi s tem nedavno sprejela uredbo, ki bo veljala že za marec,« je dejala. Pri lastnikih namakalnih sistemov je po besedah Duške Godina razlog za dvig omrežnine ta, da tudi v sezoni, ko sistemov ne uporabljajo, plačujejo omrežnino za moč. Minimalna moč je določena v odstotku glede na priključno moč, v kateri pa se skriva bistvo problema. »Ugotovili smo, da imajo praktično vsi lastniki namakalnih sistemov izrazito previsoke priključne moči. To vpliva na podatke elektrooperaterjev o zasedenosti omrežja,« je dejala Godina. In to ponazorila s konkretnim primerom. Eden od namakalnih sistemov ima dogovorjene 670 kilovatov priključne moči, dosegel pa je je nekaj malega več kot sto kilovatov. »Če bi odjemalec priključno moč zgolj prepolovil, bi prišel do praktično enakega zneska, kot ga je plačeval pred prenovo obračuna omrežnine,« je dejala direktorica agencije.
Po nasvet k energetskim svetovalcem
To je za Dnevnik potrdil tudi Marko Černe, specialist za namakanje v Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj. Povedal je, da so mnogi večji namakalni sistemi predimenzionirani. Razlogov za to je po njegovem več. Ko so jih projektirali, so pričakovali, da bo več uporabnikov, kot jih je v resnici. Računali so tudi na celotno bruto površino namakalnega območja, kot da bodo v primeru suš namakali vse hkrati. Posledično je visoka tudi priključna moč, na podlagi katere se obračunata omrežnina in prispevek za OVE.
»Vsak lastnik namakalnega sistema mora analizirati, koliko energije so v času najhujših suš porabili v preteklosti in kakšna je bila obremenitev, ter na podlagi tega prilagoditi priključno moč,« meni Černe. Direktorica agencije lastnikom predlaga, naj energetske svetovalce prosijo za nasvet, koliko priključne moči potrebujejo za svoj namakalni sistem. Postopek njenega znižanja pri elektrooperaterju je po besedah Duške Godina enostaven in brezplačen. »Predlagamo, da bi za obdobje delovanja namakalnih sistemov, torej med aprilom in septembrom, določili višjo priključno moč, preostali del leta pa bi bila bistveno nižja. S tem bi se izognili nepotrebnim stroškom v obdobju, ko potreb po namakanju ni,« je k temu dodal Ervin Kosi, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
