Pobudniki peticije iz Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj skupaj s strokovnjaki z različnih področij poudarjajo, da so številne evropske države (Norveška, Švedska, Finska, Nizozemska, Belgija, Latvija, Luksemburg, Francija, Italija, Grčija, Madžarska, Španija, Irska in Združeno kraljestvo) že sprejele ali zasnovale zakonodajo, ki omejuje ali prepoveduje uporabo zaslonskih tehnologij v vrtcih in šolah.
Kot so izpostavili, so bile odločitve omenjenih držav podprte z dolgoletnimi raziskavami in niso prišle čez noč. Skrbi jih, ker otroci in mladostniki v naši državi vse več časa preživijo pred zasloni, to pa, kot so navedli v peticiji, med drugim prispeva k njihovim motnjam pozornosti, težavam pri branju in razumevanju snovi, padcu učne uspešnosti, tesnobnosti, depresiji, nizki samopodobi, samopoškodovanju, samomorilnosti, zmanjšanju telesne aktivnosti, prekomerni telesni teži, težavam z vidom, medvrstniškemu nasilju in digitalni zasvojenosti.
Po besedah vodje kranjskega centra Vlaste Juršak je pobuda za zakonsko omejitev uporabe digitalnih naprav v šolah reakcija na alarmantno stanje, v katerem živimo:»Takoj se je treba prebuditi, se strezniti in ukrepati. Situacija je zrela, da jo spremenimo, dobri zgledi iz tujine pa kažejo, da so z majhnimi zakonskimi posegi možne velike spremembe.«
Ne gre za puljenje mobilnikov iz rok učencev
Pobudniki peticije, med katerimi je poleg uglednih imen z različnih področij med prvimi podpisanimi tudi predsednica države dr. Nataša Pirc Musar, poudarjajo, da morajo biti vrtci in šole varno in zdravo okolje, kjer se otroci učijo, ustvarjajo in družijo, ne pa prostor, kjer se poglablja zasvojenost s tehnologijami in povečuje nasilje. Vlado, ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI) in druge pristojne institucije zato pozivajo, da se nemudoma oblikuje in sprejme zakonodajne ukrepe za učinkovito omejitev uporabe zasebnih telefonov in drugih zaslonskih naprav za otroke in mladostnike v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.
Vlasta Juršak je pojasnila, da ob tem spodbujajo vzgojo in izobraževanje o smiselni in zdravi rabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij, saj se morajo mladi pravočasno spoznati s prednostmi in pastmi digitalizacije, pri čemer se zavzemajo za prenos dobrih praks iz držav, kjer so uvedli podobne ukrepe. Izpostavila je, da s predlogom ne želijo nasprotovati družbenemu in tehnološkemu napredku, si pa ob priklopu na digitalne naprave prizadevajo tudi za dopuščanje odklopa.
Antropolog dr. Dan Podjed opaža, da dogodki v vrtcih in šolah v zadnjem obdobju kažejo na prekoračitev meje zdrave pameti, zato je treba uporabi zaslonske tehnologije, ki nam lahko koristi ali škodi, nujno postaviti mejo. Poudaril je, da ne gre za izgon digitalnih naprav ali puljenje mobilnikov iz rok učencev, ampak za omejitev njihove uporabe, saj bi lahko njihova prepoved nasprotno zbudila poželenje in še večjo željo po brskanju po zaslonih.
Tudi odrasli si moramo postaviti meje
»Šola je prostor, ki potrebuje omejitve, zato predlagamo, da tja telefon v zasebni lasti starša ali otroka ne sodi. S to napravo se namreč lahko nekoga posname na stranišču, recimo brez hlač, ali pa učenci posnamejo sošolca, ki ga pretepajo v šolskih prostorih in posnetek delijo po spletu. Na tak način žrtvi prizadenejo dolgoročno škodo, saj se ti posnetki na spletu množijo v nedogled. Ker je treba tovrstne zlorabe preprečiti in iz šol spet narediti varno okolje, je predlagani ukrep nujno potreben,« meni sogovornik.
Antropolog poudarja, da je treba otrokom vrniti zaupanje staršev - tudi glede tega, da znajo njihovi potomci sami priti do šole, in mir, da se lahko posvetijo tistemu, kar je bistvo šole - učenju in druženju. »Danes se otroci s sklonjenimi glavami iz šole ne vračajo zato, ker so dobili enico, ampak ker buljijo v telefone. Ti prizori so žalostni tudi zato, ker nam pred očmi razpada celotna družba. Ljudje se moramo gledati v oči, se pogovarjati, nasmejati in včasih tudi skregati. Pomembno je, da sobivamo, mi pa danes živimo vsak pred svojim zaslonom in v paralelnih svetovih,« je kritičen Dan Podjed.
Dejal je še, da si moramo meje glede tega, »kako globoko smo padli v svoje mobilnike, ki so lahko odlično orodje ali pogubno orožje«, postaviti tudi odrasli: »Ker smo preveč verjeli slepo verjeli v občo digitalizacijo, smo pozabili na nekatera temeljna izhodišča tako šole kot celotne družbe in človeštva oziroma na vrednote, ki pa se jih ne dobi preko zaslonov, ampak z druženjem v živo.«
Šole prepuščene same sebi
Ob popolni ali delni prepovedi uporabe mobilnih naprav v času šolskega pouka v številnih državah po svetu pa je v naši državi uporaba mobilnih naprav še vedno prepuščena šolam. Te omenjeno področje urejajo s pravili šolskega reda, hišnim redom in vzgojnimi načrti. Po besedah predsednice Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije mag. Mojce Mihelič večina šol omogoča rabo elektronskih naprav v šolskem prostoru zgolj za potrebe pouka, medtem ko so nekatere šole uporabo digitalnih naprav popolnoma prepovedale.
Ponekod morajo učenci ob prihodu v šolo naprave oddati na za to predvideno mesto, nekatere šole pa dovoljujejo naprave v torbah, če ne motijo pouka, ali pa je uporaba teh dovoljena pod nadzorom. Miheličeva omejitev nepooblaščene uporabe digitalnih naprav v šolah pozdravlja tudi zato, ker ta otroke dela asocialne, jih razčlovečuje in spravlja v hude stiske, kakršnih njena generacija ni poznala.
Poudarila je, da je dati otroku v roke pametni telefon, pri čemer ga ne poučimo o njegovi varni uporabi, podobno, kot če bi mu v roke potisnili motorno žago. »Prav je, da se učenci, ki doma ne dobijo lekcije o pametni rabi elektronske naprave, te naučijo v šoli, saj v nasprotnem primeru otrokom sporočamo, da so digitalne naprava le igrače,« je še dejala ravnateljica.
Čeprav so na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje ob začetku letošnjega šolskega leta poudarili, da načrtujejo »sistemske spremembe« glede uporabe mobilnih telefonov v šolah, ni po pol leta na tem področju zaslediti ničesar novega. Na vprašanje, kdaj bo šolska oblast končno odredila, kje je meja, znotraj katere bodo lahko šole določile svoja pravila, včeraj nismo dobili odgovora. x
