Danes bodo generalni direktor družbe 2TDK Matej Oset, predsednik vlade Robert Golob in ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek slovesno pozdravili konec glavnih gradbenih del na tretjem in zadnjem viaduktu na trasi drugega železniškega tira med Divačo in Koprom. Viadukt Vinjan je za viaduktoma Glinščica (dolžina 215 metrov) in Gabrovica (dolžina 416 metrov) zadnji in s 620 metri najdaljši viadukt na tej trasi. Vsi trije so bili zgrajeni s pomočjo evropskih nepovratnih sredstev. Tudi gradnja viadukta Vinjan pa ni minila brez aneksov, ki so podražili njegovo izhodiščno ceno. Investitor, družba 2TDK, je aprila lani z izbranim izvajalcem, slovensko-turškim konzorcijem družb Kolektor CPG, Yapı Merkezi in Özaltin, podpisal aneks k pogodbi za glavna gradbena dela, ki se nanaša na viadukt Vinjan, v vrednosti skoraj tri milijone evrov (brez DDV).
»Aneks je bil potreben, ker so dodatne preiskave potrdile, da viadukt poteka po območju fosilnega plazu, potrebne so bile spremembe projekta,« so zapisali na 2TDK. Ko je gradnja viadukta Vinjan že potekala, se je po besedah investitorja izkazalo, da »poteka prek potencialno nestabilnega območja«, kar je terjalo spremembe projekta in dodatna nepredvidena dela. To je še zlasti presenetljivo, saj je bilo pred začetkom gradnje na območju načrtovane trase drugega tira narejenih 259 vrtin, na podlagi katerih so geologi temeljito preučili geološko sestavo tal. Kljub obsežnim raziskavam tal pa tamkajšnje gradbince in izvajalce vsakič znova presenetijo »nepričakovane okoliščine«.
»Na trasi drugega tira je bilo narejenih toliko vrtin, da je lahko nepredvidljiv samo še kraški udor ali jama,« je komentiral Jure Leben, nekdanji minister za okolje in prostor ter bivši državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, ki je bil v času vlade Mira Cerarja zadolžen za projekt. Pojasnil je, da so bile v času priprav narejene dodatne vrtine prav z namenom »jasne slike izvedbe«. Tudi evropske institucije so takemu pristopu pritrdile, zato je Slovenija nazadnje pridobila evropska sredstva. »Za podražitve morate vprašati različna vodstva, ki so projekt vodila. Pri vseh preteklih naporih ne verjamem, da so lahko razlike tako velike,« je še dejal.
Sprva so nameravali viadukt graditi s postopnim narivanjem, potem pa so zaradi omenjenega plazu uporabili tehnologijo tako imenovane prostokonzolne gradnje, ki je dražja. Tako grajena konstrukcija naj bi zagotavljala bistveno večjo varnost v primeru potresa in vetra, povečala se bo tudi trajnost objekta. Čeprav se je gradnja viadukta podražila, pa naj bi se, zatrjuje investitor, dolgoročno znižali stroški njegovega vzdrževanja v predvideni življenjski dobi 100 let.
Pravilo, ne izjema
Tudi gradnja že zaključenega viadukta Glinščica (215 metrov dolžine) se ni končala v predvidenih finančnih okvirih. Konec lanskega julija je investitor z omenjenim konzorcijem podpisal aneks k pogodbi za viadukt, s katerim se je pogodbena vrednost povišala za 1,7 milijona evrov (brez DDV). »Pri gradnji smo naleteli na bistvene spremembe zaradi geologije terena. Nastopil je nepričakovan geološki moment,« je tedaj dejal vodja projekta drugi tir Divača–Koper pri 2TDK Marjan Zaletelj. V družbi 2TDK so zdaj dodatno pojasnili, da je bilo treba zaradi neugodnih geoloških razmer na enem od krajnih opornikov, ki niso bile znane v času projektiranja, saj se je nanje naletelo med izvedbo, viadukt Glinščica na novo projektirati in izvesti globoko temeljenje s piloti.
Družba 2TDK je pogodbi za gradnjo osmih predorov in treh viaduktov na trasi drugega tira Divača–Koper podpisala s konzorcijem družb Kolektor CPG, Yapi Merkezi in Özaltin. Skupna vrednost obeh pogodb znaša nekaj več kot 628,3 milijona evrov. Kolektor je s svojim sarajevskim partnerjem, podjetjem Euroasfalt, gradil tudi dostopne ceste, ki danes vodijo h gradbiščem na trasi drugega tira. Prej je bilo to območje namreč neprehodno in infrastrukturno neobdelano.
Trije aneksi tudi pri cestah
Vrednost pogodbe za gradnjo prek 20 kilometrov dostopnih cest je ob podpisu leta 2019 znašala 11,9 milijona evrov (brez DDV), potem pa je hitro začela naraščati. Nazadnje je družba 2TDK z gradbincema podpisala kar tri anekse. Prvega že januarja leta 2020, in sicer zato, ker so med gradnjo ugotovili, da je treba zgraditi do takrat nepredvideno začasno cesto mimo vasi Beka. To je osnovno pogodbo podražilo za več kot pol milijona evrov. Poleti istega leta so podpisali drugi aneks. Tedaj so jih – podobno kot pri gradnji viaduktov Vinjan in Glinščica – presenetile spremenjene geološke razmere, ki so terjale dodatna, kakopak nepredvidena dela. Vrednost drugega aneksa je znašala 603.000 evrov. Še dodatna nepredvidena dela so botrovala tretjemu aneksu v višini 1,2 milijona evrov, ki je bil podpisan julija 2022. Skupna vrednost treh aneksov, ki jih je investitor podpisal z gradbincema, je tako znašala 2,36 milijona evrov (brez DDV). Vrednost pogodbe za gradnjo dostopnih cest se je z 11,9 milijona evrov zvišala na 14,2 milijona evrov brez DDV oziroma 17,3 milijona evrov z DDV.
Ne glede na to pa končna vrednost gradbenih del z vsemi aneksi vred vendarle ne bo podražila ocenjene končne vrednosti projekta, podražile so se le prvotne pogodbe z izvajalci, ki so delo dobili na podlagi najnižje cene. »Zaradi omenjenih aneksov se vrednost celotne investicije ne bo povečala, ker se črpa iz rezerv za nepredvidena pogodbena dela, vse je upoštevano v novelaciji investicijskega programa,« so zapisali v 2TDK. Spomnimo, prav rezerve za nepredvidene izdatke v investicijskem programu iz leta 2019 so bile deležne največ kritik: investitorji so namreč predvideli kar 100 milijonov evrov za nepredvidena dela. Investicijski program je bil prvič noveliran aprila 2021 v času vlade Janeza Janše. Zaradi nižjih rezervacij se je znižala tudi končna cena projekta: namesto 100 milijonov evrov je bilo za nepredvidena dela predvidenih le še 34 milijonov evrov. Medtem ko je osnovni investicijski program predvideval, da bo celoten projekt stal 1,15 milijarde v tekočih cenah, je novelirani investicijski program ceno projekta znižal na 940 milijonov evrov. Drugič novelirani investicijski program, ki ga je vlada sprejela maja lani, pa predvideva vrednost projekta 1,1 milijarde evrov oziroma za 18 odstotkov več kot prejšnji investicijski program.
Pred slabima dvema tednoma so sicer izvajalci del prebili četrti najdaljši predor na trasi – Tinjan. Pred tem so že bili izkopani trije: Mlinarji, Škofije in Osp. Po izkopu v dveh predorih poteka izdelava notranje obloge predora, v dveh predorih pa je zaključena. Zadnji novelirani investicijski program predvideva dokončanje gradbenih del do konca leta 2025. Vlaki naj bi po tiru zapeljali v prvi polovici leta 2026.
