Kdo so investitorji? V prvi vrsti gre za Aleksandra Filipova, Rusa, ki se je skupaj s podjetnikom Jevgenijem Haritonovim, gradbenim inženirjem Ilijo Čibirkovim ter Helmutom Gurndinom s Kaninom spogledoval že leta 2014, ko je takratno podjetje ATC Kanin pristalo v stečaju.
Čeprav se takratni pogovori z občino Bovec, da bi ustanovili skupno javno-zasebno partnerstvo, niso izšli, v igro vstopa znova, tokrat s svojim podjetjem CDC Group, specializiranim za gradnjo dostavnih žičnic, ki ga je leta 2014 ustanovil v italijanskem Bolzanu. K sodelovanju je kot partnerja pritegnil švicarsko podjetje Bartholet, ki ga vodi Roland Bartholet in je z 62-letno tradicijo in 400 zaposlenimi znano po proizvodnji kabin in gondol. Skupno pobudo in načrte bodo Bovčanom na občinski seji predstavili prihodnji četrtek.
Iz zanesljivega vira, ki je blizu investitorjem, ne želi pa biti imenovan, smo izvedeli, da gre za resno pobudo švicarskih, ruskih in italijanskih investitorjev in da se na Kanin vračata Aleksander Filipov in Helmut Gurndin. Na četrtkovi občinski seji bi si želeli od svetnikov in župana izvedeti, ali njihovim načrtom dajejo zeleno luč in ali jim je reševanje Kanina v interesu. »Razmere na krožno-kabinski žičnici smo si že ogledali, če bi dobili zeleno luč občine, pa bi sledila še natančnejši pregled stanja in nato načrtovanje obnove,« pojasnjuje naš vir. Ideja je, da najprej oživijo smučišče na vrhu, vzporedno pa do leta 2029 postavijo še sodobno dostopno gondolo. Dotlej bi smučarji na smučišče dostopali iz italijanske smeri. Zavedajo se, da to morda ni najbolj optimalna rešitev za Bovec, je pa zagotovilo, da se investitorji s smučiščem spoznajo in da sloves Kanina na slovenski strani popolnoma ne zamre.
Povezovalna gondola do leta 2029
Njihova ponudba in dodatna pojasnila, ki smo jih pridobili, razkrivajo, da si želijo že prihodnjo zimo znova obuditi smučanje na Kaninu, sprva na dveh progah in z dvema obnovljenima sedežnicama. Obsežnejša vlaganja načrtujejo v naslednjih letih. Leta 2026 naj bi na vrhu smučišča odprli prenovljeno restavracijo, leta 2028 povezali smučišče z razgledno točko, namestili topove za umetno zasneževanje, odprli novo progo in novo kavarno s panoramskim pogledom. Med letoma 2026 in 2029 bi postopoma v štirih etapah postavili novo dostopno žičnico z gondolami vse do Prevale. V dolgoročnejših načrtih po letu 2029 predvidevajo, da bi povezovalno žičnico z italijansko stranjo smučišča nadomestili z gondolsko povezavo, uredili bi dodatne proge in sedežnice na slovenski strani ter spodbudili celoletni turizem s feratami, spusti po jeklenicah, kolesarskimi in pešpotmi. Za nameček bi na Kanin pripeljali tudi nekaj pridiha Dubaja. Načrtovani hotel in medicinski center bi sestavljale takšne kabine, kot se trenutno vrtijo na dubajskem kolesu Dubai Eye. Nov simbol Kanina bi postal zmaj, ki bi 2200 metrov nad morjem dobil svojo skulpturo.
Na vprašanje, zakaj bi radi investitorji Kaninu vdahnili nekaj dubajskega pridiha, naš vir odgovarja, da je partner v projektu, švicarski Bartholet, sodeloval pri postavljanju panoramskega kolesa v Dubaju in da ima dostop do te tehnologije, v vsakem primeru pa bi na Kanin umestili le manjše število omenjenih gondol, v katerih bi turistom ponujali butične nastanitve.
Dve možnosti financiranja
Stroški omenjene naložbe so ocenjeni na 105 milijonov evrov, samo povezovalna gondola bi stala 60 milijonov evrov, priprava prog pet milijonov, nove sedežnice in restavracija 15 milijonov, hotel dodatnih 25 milijonov. Po informacijah, ki smo jih pridobili, so investitorji pripravljeni v celoti sami financirati naložbo na vrhu smučišča, pri povezovalni žičnici pa ponujajo dve možnosti, bodisi zasebno financiranje z nekaj državnimi subvencijami (v tem primeru investitorji postanejo lastniki celotnega Kanina) ali javno financiranje, pri čemer bi investitorji postali le delni lastniki smučarskega središča. Prepričani so, da njihova ponudba v kraj prinaša celoletni turizem in s tem boljše zaposlitvene priložnosti za domačine ter pozitiven vpliv na domačo ekonomijo.
