V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) so pripravili pregled stanja na trgu študentskega dela v letošnjem koledarskem letu. Februarja lani se je s sprejemom odredbe o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del za nekaj več kot devet odstotkov dvignila minimalna bruto urna podstavka za študentsko delo, in sicer na 6,17 evra bruto oziroma 5,21 evra neto. Povprečna urna postavka znaša okoli 6,83 evra bruto.
Epidemija je močno spremenila študentsko življenje. V obdobju zapiranja občinskih meja in drugih omejitev so poleg zaprtih predavalnic mnogi študentje ostali tudi brez prihodkov. Zato je bil povečan obseg opravljenega študentskega dela v letošnjem letu pričakovan, na ravni celotnega trga pa je obseg opravljenih ur dosegel najvišjo vrednost od leta 2016.
Ponudba presega povpraševanje
Vodja marketinga v podjetju Adecco Slovenija Nina Mihoci nam je povedala, da trenutno v Sloveniji beležijo rekordno ponudbo študentskih del. Pojasnila je, da ponudba letos presega povpraševanje, saj veliko delodajalcev poskuša nadomestiti primanjkljaj kadrov s študentskim in dijaškim delom. Pojasnjuje tudi, da so trenutno najbolj iskani študenti za delo v trgovinah, kjer denimo delajo na blagajni in polnijo police, v turizmu, proizvodnji in skladiščih.
V proizvodnji dela tudi 23-letna Zala. »Prek študentskega servisa sem začela delati že pred osemnajstim letom, brez tega enostavno ni šlo. Doslej sem imela približno sedem služb,« pravi študentka, ki v povprečju dela štiri do pet dni na teden po osem ur, in doda, da ji trenutna služba ustreza predvsem zato, ker je blizu doma in ker ima plačano malico. »Urna postavka se sicer spreminja glede na to, ali delam popoldne ali zjutraj. S plačilom sem zadovoljna.« Opozori pa na dejstvo, da v primerjavi s prejšnjo službo, ko je delala v prodajalni oblačil, zasluži več za manjšo količino dela: »V tisti službi sem pogosto delala toliko kot redno zaposleni, plačano pa za ves trud nisem dobila skoraj nič.«
Na ŠOS ugotavljajo, da stanje na trgu študentskega dela odseva splošno stanje v gospodarstvu in na trgu dela. Kljub povečanemu obsegu opravljenih ur študentskega dela zadnjih nekaj let opažajo padajoč trend, vendar menijo, da so nihanja zaradi fleksibilne narave študentskega dela in izjemnih situacij v gospodarstvu in na trgu dela pričakovana. Triindvajsetletna Nastja pri sebi in med vrstniki tega ne opaža: »Imam dve službi. Eno med tednom, drugo med vikendi. Potrebujem denar, da se lahko sama preživljam.« Doda še, da je tako pri večini njenih vrstnikov, sicer pa da sta ji službi prijetni.
Dvig urne postavke
ne odpravlja težav
Nina Mihoci opaža, da študenti in dijaki pri delodajalcih iščejo predvsem fleksibilnost in od delodajalcev pričakujejo, da se bodo prilagodili njihovim šolskim obveznostim. Ti kader nujno potrebujejo, zato skušajo pomanjkanje nadomestiti z zaposlovanjem študentske delovne sile. Dvaindvajsetletna Eva je kritična do opazk, da so ob rekordni ponudbi študentskega dela poleti študentje raje doma ali na morju, kot da bi delali, saj meni, da je študentsko delo ena izmed najbolj razširjenih oblik prekarnega dela. »Veliko mojih kolegic in kolegov dela v takšnem obsegu, da s svojim delom praktično nadomeščajo delovno silo, ki bi morala biti redno zaposlena,« pravi Eva in dodaja, da je izjave študentskih servisov treba postaviti v širši kontekst in da dvig urne postavke ne odpravlja težav, s katerimi se študenti soočajo. »Nepremičnine so nam praktično nedostopne, dvignile so se cene osnovnih dobrin, dražji so tudi študentski domovi,« je jasna.
Po podatkih ŠOS je v letu 2021 študentsko delo opravljalo 89.141 od skupno 156.548 vpisanih dijakov in študentov. Povprečni obseg pridobljene pokojninske dobe dijakov in študentov, ki so opravljali študentsko delo, je znašal 2 meseca in 14 dni, kar je povprečno 5 dni več kot leto prej. Največ dela so študentje opravili s preprostimi priložnostnimi deli, v prodaji in strežbi.
