Sirska državljanska vojna je leta 2015 sprožila največjo begunsko krizo po drugi svetovni vojni. Domove je zapustilo več kot štiri milijone ljudi, Evropo pa je zajel tako imenovani migrantski val. Več kot dve tretjini beguncev je zatočišče našlo v Turčiji, od tam jih je po različnih poteh več kot milijon prišlo v Evropsko unijo. Dober milijon jih je od začetka begunske krize do lani prejel tudi azil v uniji.
Konec minulega meseca, natančneje 27. novembra, se je začela ofenziva islamističnih upornikov v Siriji, ki se je z zavzetjem Damaska in strmoglavljenjem režima predsednika Bašarja Al Asada končala prejšnjo nedeljo. Turčija je nemudoma po padcu Asadovega režima, torej v ponedeljek zjutraj, odprla mejni prehod Jajladagi ter s tem omogočila prost prehod meje s Sirijo. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ob tem dejal, da želi z odprtjem meje prvič po letu 2013 omogočiti milijonom sirskih beguncev varno vrnitev v domovino. Kot je dodal, bo Turčija na mejnih prehodih obravnavala vloge za prostovoljno vrnitev priseljencev.
Zaustavljeni azilni postopki
V ponedeljek so iz nemškega zveznega urada za migracije in begunce sporočili, da so začasno ustavili vse obravnave prošenj za azil prosilcev iz Sirije. To naj bi storili zato, ker je politična prihodnost te države po njihovem mnenju trenutno preveč negotova. Kot poročajo pri nemški tiskovni agenciji, je zamrznitev postopkov zajela 47.270 vlog, vendar pa ni vplivala na vloge, o katerih je že bilo odločeno. Neuradno naj bi Nemčija preverjala, ali Sirija po novem velja za varno državo in ali to pomeni, da lahko prosilce za azil legitimno (za)vrača. Podobno so azilne postopke zaustavili še v Avstriji, Italiji, Grčiji, Veliki Britaniji in Franciji. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je včeraj dejal, da je odločitev začasna. »Vlada se je odločila za začasno ustavitev obravnave prošenj za azil, ker je treba razumeti, kaj se dogaja,« je dejal na televiziji Rai 3 in dodal, da budno spremljajo razmere. Po njegovih besedah po koncu državljanske vojne v Siriji ni nevarnosti, da bi se v Italiji pojavil nezakoniti migracijski tok iz Sirije ali terorizem. Za BBC Radio 4 pa je Angela Eagle iz britanskega notranjega ministrstva pojasnila: »Ne moremo presojati o prošnji za azil, če je država prosilcev, iz katere bežijo, tako nemirna, in če režima, pred katerim so pobegnili, ni več.« Včeraj je azilne postopke zamrznila tudi Hrvaška. Kot je navedel notranji minister Davor Božinović, je ministrstvo pristojnim službam naročilo, naj začasno ustavijo obravnavo prošenj za azil sirskih državljanov, vsaj dokler o tem ne bo sprejeta odločitev na ravni EU.
Slovenija je poostrila mejni nadzor
Z ministrstva za notranje zadeve so v torek pozno popoldne sporočili, da je minister Boštjan Poklukar opravil telefonski pogovor z notranjima ministroma Hrvaške in Italije. Dogovorili so se, da se bodo o spremenjenih razmerah v Siriji in morebitnem vplivu dogajanja na notranjo varnost v državah in EU pogovarjali ob robu zasedanja notranjih ministrov članic EU, ki bo jutri potekalo v Bruslju. Ob tem jih je Poklukar še obvestil, da je Slovenija s ponedeljkom poostrila nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko. Danes pa so z ministrstva sporočili, da Slovenija po padcu režima v Siriji ne ustavlja obravnav prošenj za mednarodno zaščito.
