Rok za vložitev kandidatnih list, ki se bodo podale v boj za mesta v evropskem parlamentu, se izteče že ta petek, čemur bo do junijskih volitev sledila enomesečna volilna kampanja. Preverili smo, kako se na evropske volitve pripravljajo politične stranke. Na enem mestu smo zbrali kandidatne liste tistih, ki jim opazovalci pripisujejo možnosti za osvojitev mandatov. Zmaga se po prvih anketah nasmiha SDS, ki si lahko ob težavah koalicije obeta celo do štiri evropska poslanska mesta, skupaj z NSi pa po ocenah desnici kaže na več osvojenih poslanskih sedežev kot levici.
V Gibanju Svoboda imajo sicer velike apetite, načrtujejo vsaj dve poslanski mesti, a so imeli veliko zapletov že s sestavljanjem kandidatne liste. Na listo, na čelo katere so nazadnje posedli evroposlanko Ireno Jovevo, ki je mandat na prejšnjih volitvah osvojila v kvoti LMŠ, so med drugimi neuspešno vabili nekdanjo podpredsednico stranke Marto Kos in predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič. Ambicije so morali po aferi Litijska s stisnjenimi zobmi znižati tudi v SD, ankete pa za nameček z vidika koalicije več možnosti kot Levici pripisujejo zunajparlamentarni Vesni, ki na evrovolitve odhaja s kočevskim županom Vladimirjem Prebiličem.
SDS: V poziciji velikega favorita
Stranka Janeza Janše velja za izrazito favoritinjo evropskih volitev. Po javnomnenjski raziskavi Mediane za Pop TV konec aprila bi lahko tokrat osvojila celo štiri mandate. V prvi polovici kandidatne liste v SDS stavijo na politično izkušena imena, ki jih pri repu dopolnjujejo z imenoma podmladka stranke. Nosilka liste je diplomirana ekonomistka, dvakratna evroposlanka Romana Tomc. Sledi ji nosilec liste na prejšnjih evrovolitvah in trikratni evroposlanec Milan Zver, za katerega se je nekaj časa celo ugibalo, ali bo še kandidiral. Na listi so štiri ženske in pet moških. Omenjenima sledijo nekdanji minister za notranje zadeve Aleš Hojs, poslanca Franc Breznik in Branko Grims, nekdanji mariborski župan Franc Kangler, Alenka Forte, ki je že bila na listi na zadnjih evropskih volitvah, konservativna spletna vplivnica Karin Planinšek in mednarodna sekretarka Slovenske demokratske mladine Zala Tomašič, sicer hčerka direktorja Nova24TV. Medtem ko pozicija na čelu liste Tomčevi obljublja nov mandat v evropskem parlamentu, se pri preostalih obeta napet boj za preferenčne glasove. V največji opozicijski stranki so v nasprotju s koalicijskimi strankami listo kandidatov za evropske volitve potrdili že februarja. Nekakšen uvod v kampanjo je za SDS pomenil »miting resnice« v Ljubljani v drugi polovici marca, kjer je poleg protivladnega sentimenta izstopala protimigrantska drža, sestavni del, na katerem Janševa stranka dolga leta gradi tako doma kot v Evropi. Volilce med drugim nagovarjajo še s pozivi k zaščiti kmetov in zahtevami po »pravičnem« zelenem prehodu, izpostavljajo varnostna in demografska vprašanja, prek Grimsa in njegove znova obujene gonje proti »kulturnemu marksizmu« in »LGBT-ideologiji« pa novačijo skrajne dele volilnega telesa.
SD: Afera Litijska spodrezala pričakovanja
V SD so se zadnje mesece intenzivno ukvarjali s problemi, ki jih je naplavila afera z nakupom sodne stavbe na Litijski. Evropske volitve bodo po zamenjavi vodstva stranke na kongresu sredi aprila prva resna preizkušnja za stranko in njenega novega predsednika Matjaža Hana. Ponovitev dosežka s prejšnjih volitev se zdi v sedanjih razmerah nedosegljiva. Ob internih težavah so Socialni demokrati svojo kandidatno listo uradno razgrnili šele konec prejšnjega meseca. Na njej so štiri kandidatke in pet kandidatov. Prvo in zadnje mesto zasedata aktualna evropska poslanca Matjaž Nemec in Milan Brglez. Spomnimo: na prejšnjih volitvah je Brglez s preferenčnimi glasovi premagal Nemca, ki je pozneje v evropskem parlamentu zamenjal Tanjo Fajon. Na listi SD so letos še nekdanja evropska poslanka in politologinja Mojca Kleva Kekuš, minister za kohezijo Aleksander Jevšek, predstavnica mladega foruma Lucija Karnelutti, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež, podžupanja Velenja Aleksandra Vasiljević, direktor družbe Nepremičnine Celje Primož Brvar in članica predsedstva stranke Neva Grašič. V stranki so h kandidaturi vztrajno nagovarjali tudi svojo zunanjo ministrico Tanjo Fajon, ki na to kljub internim pritiskom ni pristala. Nemec pravi, da je čas za Evropo, ki bo odpravljala težave običajnih ljudi in ne bo pristajala na kompromise za interese kapitala. SD kot edina iz koalicije ne podpira izvedbe referendumov sočasno z evropskimi volitvami.
Gibanje Svoboda: Veliki apetiti, velike težave
Pred evropskimi volitvami nemirno pluje tudi Gibanje Svoboda, kjer si želijo najmanj dva poslanska mandata. Ogromno preglavic so imeli že s sestavljanjem kandidatne liste, na kateri so nazadnje štiri kandidatke in pet kandidatov. Zaradi zapletov glede razvrstitve je od kandidature sicer odstopil evroposlanec Klemen Grošelj, ki ni pristal na to, da bo uvrščen na predzadnje mesto na listi. Košarico je Svobodi v fazi sestavljanja liste dala tudi nekdanja podpredsednica stranke in njena nesojena predsedniška kandidatka Marta Kos. Vrhu stranke se v kandidaturo ni pustila prepričati niti predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Mesto nosilca liste se je nato obetalo priznanemu slovenskemu ginekologu Aleksandru Merlu, ki pa ga nazadnje na evropski listi vladajoče stranke sploh ni. Potem ko je namreč postalo jasno, da bo nosilka stranke aktualna evroposlanka Irena Joveva, je Merlo celo umaknil svojo kandidaturo, namesto njega pa je kot četrti na listi nekdanji okoljski minister Jure Leben, ki je svojo stranko Z.Dej pred volitvami leta 2022 prepustil Golobu. Za Jovevo sta se sicer zvrstila predsednik podmladka Matej Grah in poslanka Janja Sluga, po Lebnu pa sledijo poslanka Tamara Vonta, obrambni minister Marjan Šarec, državna sekretarja v kabinetu premierja Maša Kociper in Vojko Volk ter poslanec Uroš Brežan. V Svobodi so se v negotovi, neobetavni situaciji odločili tudi za sporno taktično umestitev treh posvetovalnih referendumov na dan evrovolitev, s čimer merijo na višjo udeležbo in potencialno boljši volilni rezultat.
NSi: Tonin zastavil položaj v stranki
Krščanski demokrati na evropske volitve odhajajo z najvidnejšimi člani stranke. Nosilec liste NSi je nekdanji obrambni minister in prvak NSi Matej Tonin, ki na rezultat veže svoj položaj v stranki. Njegov stolček bi se lahko zamajal, če bi bil s preferenčnimi glasovi v evropski parlament izvoljen kateri od preostalih kandidatov, med katerimi je pet žensk. Toninu na listi sledijo predsednica podmladka NSi Katja Berk Bevc, nato tako imenovani lokalni blok z županom občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah Davidom Klobaso, občinsko svetnico na Ravnah na Koroškem Mojco Erjavec in ljubljansko mestno svetnico Mojco Sojar, v spodnji polovici pa so razvrščeni najbolj izkušeni vodja poslancev Janez Cigler Kralj, poslanka Vida Čadonič Špelič in predsednik sveta stranke Jernej Vrtovec. Evropska poslanka Ljudmila Novak, ki je sprva vztrajala, da bo kandidirala le, če bo nosilka liste, bo svoj tretji mandat lovila z zadnjega mesta na listi. Stranka upa na dve poslanski mesti. Tonin je sicer lani k oblikovanju skupne liste poleg SLS povabil tudi društvo Platforma sodelovanja pod vodstvom poslanca SDS Anžeta Logarja, kjer so njegovo ponudbo zavrnili, kasneje pa so propadli tudi pogovori med NSi in SLS. Kot ključna na ravni EU v stranki navajajo varnostno, gospodarsko in demografsko področje, pri čemer izpostavljajo »razumen« zeleni prehod, ki ne bo preobremenil gospodarstva, in potrebo po spremembah migracijske politike. V kampanji NSi je zaznati tudi povečanje populističnih prijemov, kot je na primer kampanja Drv in plina ne damo.
Levica: Ničesar ne bodo izgubili, težko kaj pridobili
Naporne notranje boje med provladno in levo strujo stranke, ki jo uteleša izolirani poslanec Miha Kordiš, vse od zadnjega strankinega kongresa bijejo tudi v Levici, ki pa na evrovolitvah na papirju nima česa izgubiti, saj je v evropskem parlamentu brez predstavnika. Nosilka najmanjše koalicijske stranke na evropskih volitvah bo poslanka Nataša Sukič, ki je pred dvema letoma kandidirala za županjo Ljubljane. Na listi petih kandidatk in štirih kandidatov ji sledita državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan in diplomantka iz mednarodnih odnosov Katja Sluga, na četrtem mestu je dolgoletni predsednik bošnjaške zveze in aktivist Fahir Gutić, na petem pa nekdanja direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac. Listo zaključujejo državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič, sociologinja Svetlana Slapšak in predstavnica mladih aktivistov, študentka Tara Kristan. Nekdanji koordinator stranke Luka Mesec bo na volitvah kot zadnji na listi sodeloval kot podporni kandidat, pri čemer so v stranki sprejeli tveganje, da bi bil aktualni minister za delo lahko izvoljen s preferenčnimi glasovi. Tudi v Evropi želi biti Levica glas progresivne, napredne civilne družbe, ki si prizadeva za socialno pravičnost, pravičen zeleni prehod, človekove pravice in mir. Po že omenjeni aprilski javnomnenjski anketi Mediane sta sicer pred Levico celo neparlamentarni stranki SLS in Resnica.
Vesna: Po bruseljski mandat s Prebiličem
Med zunajparlamentarnimi strankami po dosedanjih javnomnenjskih anketah najbolje kaže stranki Vesna, ki se ji, podobno kot NSi, obeta okoli sedem odstotkov podpore in en poslanski mandat v evropskem parlamentu. Nosilec liste je kočevski župan Vladimir Prebilič, za njim na listi je sopredsednica stranke Urška Zgojznik. Sledijo jima podpredsednik Vesne in Gorske reševalne zveze Slovenije Klemen Belhar, nekdanja predsednica Študentske organizacije Slovenije Marike Grubar, sopredsednik stranke Uroš Macerl, predsednica Oftalmološke sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije Andreja Marolt, humanitarec in soustanovitelj Afriškega foruma Ibrahim Nouhoum, na zadnjem mestu pa je podjetnik Saša Fras. Na listi stranke je bila sicer tudi nedavno preminula novinarka in publicistka Manca Košir. Po njeni smrti bo državna volilna komisija o listi stranke razpravljala še ta teden, saj zakonodaja ravnanja v primeru smrti katerega od kandidatov izrecno ne opredeljuje. Vesna bo o nadaljnjih korakih razpravljala po tej odločitvi. Stranka je sicer kandidaturo aprila simbolično vložila ob dnevu Zemlje. Ob močni okoljski politiki poudarjajo zmerno politiko, saj da je ekstremizmov dovolj.
