ESČP je jeseni 2021 razsodilo, da razlaščeni vlagatelji v podrejene obveznice in delnice bank v Sloveniji iz časa sanacije bank leta 2013 in 2014 niso imeli na voljo učinkovitega pravnega sredstva, s katerim bi lahko izpodbijali izredne ukrepe Banke Slovenije. Takrat je tožnikom Jožetu Pintarju, Tadeju Kotniku, Luki Jukiču ter Andreju in Ireni Jesenko prisodilo nepremoženjsko škodo.
Kotnik in Jukič pa sta pritožila tudi, da slovenski organi sodbe niso izvedli v njuno korist. ESČP je nato ugotovilo, da je v Sloveniji lani začel veljati zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki jim daje možnost, da uveljavijo pravico do učinkovitega sodnega varstva. "Zato je zavrnilo njuni pritožbi, ker še nista izkoristila vseh pravnih sredstev, ki so na voljo na nacionalni ravni," je v današnji objavi zapisalo sodišče.
Lani uveljavljeni novi zakon ureja pravno podlago za povračilo škode, pristojnost sodišč in posebna pravila postopka. Ureja dostop do dokumentov in podatkov, ki jih je Banka Slovenije upoštevala ali bi jih morala upoštevati pri izreku izrednega ukrepa ter objavo odločb Banke Slovenije, s katerimi so bili izrečeni izredni ukrepi. Nekdanji imetniki lahko uveljavljajo odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije.
Zakon daje možnost imenovanja odbora oz. skupine sedmih neodvisnih strokovnjakov, ki bo izdala predhodno mnenje o tem, ali je razlaščencem zaradi učinka izrednih ukrepov nastala škoda, višja od tiste, ki bi nastala, če izredni ukrepi Banke Slovenije ne bi bili izrečeni. Skupina še ni oblikovana, razlog za to pa je spor med združenjema malih delničarjev glede reprezentativnosti.
Medtem bo ustavnost nekaterih določb zakona presojalo ustavno sodišče. Te se med drugim nanašajo na pristojno sodišče, združitev pravd in določitev vzorčnega postopka ter postopke, začete pred uveljavitvijo zakona.
Problematika se vleče vse od obsežne bančne sanacije ob koncu leta 2013 in v začetku leta 2014. Takratni ukrepi so razlastili več kot 100.000 imetnikov podrejenih obveznic oz. delnic teh bank v skupni vrednosti 960 milijonov evrov, ustavno sodišče pa je v odločitvi o podlagi za izvedbo izbrisa jeseni 2016 ugotovilo, da razlaščenci niso imeli na voljo učinkovitega sodnega varstva, vladi ter DZ pa naložilo ureditev tega vprašanja.
