Svoji drugi petletni mandat je s četrtka na petek sklenil četrti predsednik republike Borut Pahor, ki je pri opravljanju predsedniške funkcije uvedel tudi letno poročilo o delu. V uvodu zadnjega poročila je izpostavil opozorila bivših kolegov, ki so v svojih državah prav tako zaključevali drugi mandat predsednika republike. »Številni so me opozorili, da so zadnji meseci nekako najtežji, ne zato, ker bi bili polni dela, temveč prav nasprotno, ker naj se nihče več ne bi zanimal zanje,« je zapisal. In dodal: »Tega nisem hotel. Zato sem se vse do poletnih počitnic ob vseh drugih dejavnostih skrbno pripravljal tudi na ta čas slovesa. V bistvu smo obrnili piramido na glavo in vse aktivnosti načrtovali, kot da se mandat letos sploh ne bi končal.«
Pestri zadnji meseci mandata
Da je Pahor mislil resno, priča pregled novic na spletni strani predsednika republike, ki se te dni seli na arhivsko spletišče bivših predsednikov. Pred okroglo mesecem dni, 23. novembra, je v predsedniški palači na dan Rudolfa Maistra potekal zadnji dan odprtih vrat. Sodeč po zapisu na instagramu je palačo obiskalo skoraj tisoč ljudi. Dva dni zatem je v palači sprejel učence podružnične šole OŠ ob Dravinji Tepanje in jim predstavil, kako poteka priprava sprejemov z vojaškimi častmi ob obisku tujih državnikov. Konec novembra pa se je odpravil na dvodnevni državniški obisk na Hrvaško, kjer se je med drugimi srečal s hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem, zagrebškim županom Tomislavom Tomaševićem, premierjem Andrejem Plenkovićem in predsednikom sabora Gordanom Jandrokovićem.
Še pred koncem meseca je nato sprejel predstavnike Zveze policijskih veteranskih društev Sever. Decembra je nadaljeval v enakem tempu. Prvi dan zadnjega koledarskega meseca je na konferenci Strpnost in demokracija za mir v Evropi, ki jo je gostil v predsedniški palači, prejel medaljo Evropske akademije znanosti in umetnosti za zasluge pri spodbujanju strpnosti in dialoga. Istega dne je skupaj s premierjem Robertom Golobom in predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič na Brdu pri Kranju pred mednarodnim dnevom invalidov sprejel predstavnike invalidskih organizacij.
Naslednji dan se je predsednik mudil na slovesnosti v Trentu na severu Italije, kjer je prejel nagrado Alcida De Gasperija za dosežke na področju gradnje Evrope. Pahorja so priznanja, ki jih je prejel ob koncu mandata, zelo razveselila. »Godilo mi je, da sem prav proti koncu mandata dobil nekaj priznanj, ki mi veliko pomenijo, od sprejemov in lepih besed kolegov in prijateljev Mattarelle, Steinmeierja in Dude do nagrade Evropske akademije znanosti in umetnosti ter Gasperijevega priznanja graditelji Evrope,« je zapisal v poročilu. Iz Trenta je Pahor odšel še na obisk v Trst, kjer sta se mu predsednika krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji zahvalila za prizadevanja za dialog. Obisk zahodne sosede je sklenil v Rimu na poslovilnem delovnem kosilu pri italijanskem predsedniku Sergiu Mattarelli. Izpostavil je vrnitev Narodnega doma v Trstu slovenski skupnosti in skupni poklon žrtvam pri Bazovici.
Slika pove več kot sto besed
V zadnjih tednih je sprejel tudi predsednika in člane komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, se srečal z avstrijskim predsednikom Alexandrom van der Bellnom, obiskal varuha človekovih pravic Petra Svetino, se udeležil slovesnosti v domu upokojencev na Gradišču nad Prvačino in pripravil sprejem za najboljše slovenske športnike. Zadnji teden je podelil še zadnji odlikovanji. Florjanu Jančiču je slovesno izročil medaljo za zasluge na področju gasilstva, sinu Jožeta Pučnika Gorazdu Pučniku pa je prejšnji ponedeljek vročil najvišje državno odlikovanje – red za izredne zasluge. Gre za odlikovanje, s katerim je nekdanji predsednik Janez Drnovšek Jožeta Pučnika posthumno odlikoval junija 2006, ob 15. obletnici samostojnosti Slovenije, a njegova družina odlikovanja doslej ni sprejela.
Najbolj sporen dogodek predsednika v odhajanju se je sicer zgodil 13. decembra, ko je šestim predstavnikom slovenske osamosvojitve Janezu Janši, Igorju Bavčarju, Dimitriju Ruplu, Lojzetu Peterletu, Jelku Kacinu in Francetu Bučarju na sprejemu v predsedniški palači vrnil odlikovanja zlati častni znak svobode, ki jih je šesterica leta 1993 protestno vrnila takratnemu predsedniku Milanu Kučanu v znameniti Batini vrečki. Ob vrnitvi odlikovanj se je javno odzvala nova predsednica Nataša Pirc Musar. Po njenem mnenju vrnitev zavrnjenih odlikovanj ni bila primerna, saj so z zavrnitvijo odlikovanj omalovaževali odnos do države. Sama bi jim vrnitev sicer omogočila, a brez kakršne koli svečanosti. A Pahor pač ni bil tip predsednika, ki bi zamudil priložnost za (skupinsko) fotografijo. Na poslovilnem sprejemu za novinarje se je pošalil na svoj račun, da slika pove več kot sto besed, zato njegov govor ne bo dolg. O tem, kako je videz pogosto prednjačil pred vsebino, sicer zgovorno priča predsednikov profil na instagramu, ki ga je z ekipo pridno polnil do zadnjega dne drugega mandata.
