V ponedeljek je šla vlada v doslej najostrejšo konfrontacijo z neodvisnim regulatorjem. Agencijo RS za energijo je pozvala, naj 1. februarja 2025 uvede stari omrežninski sistem. Ustrezni sklep naj sprejme najkasneje do 8. januarja. »Istočasno pozivamo tudi svet agencije, da zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti odstopi s svoje funkcije in sprejme odgovornost za nastalo situacijo,« je bil oster predsednik vlade Robert Golob. »Ko bo stari sistem vpeljan nazaj, naj agencija pripravi nov akt, novo metodologijo, s katero bo bolj ustrezno zajela vse tiste zakonske določbe, ki jih sedanja metodologija ne zajame.«
»Agencija bo ciklično spremljala stanje obremenitev omrežja in učinke prenove obračuna omrežnine, ustrezno posodabljala tarife in po potrebi metodologijo dopolnjevala oziroma nadgrajevala,« je napovedala Godinova. »Na podlagi spremljanja prvih učinkov in izračunov se potrjujejo navedbe in izračuni agencije, zato v tem trenutku ne vidimo potrebe po prenehanju uporabe nove metodologije.«.
Predsednik sveta agencije je Franc Žlahtič, nekoč je bil zaposlen na ministrstvu za gospodarstvo. Predsedniški mandat se mu izteče junija 2026. »Premier naj ne pričakuje mojega odstopnega pisma,« je povedal Dnevniku. »Metodologijo obračuna omrežnine smo pripravljali več let v sodelovanju s številnimi zunanjimi strokovnjaki in z vednostjo vlade ter državnega zbora. Naša prizadevanja so bila do oktobra letos vseskozi pohvaljena. Zato me je odziv vlade zelo presenetili. Zahteva je neupravičena in nekompetentna. Pri svojem delu bomo upoštevali evropsko zakonodajo, ki določa naloge in pristojnosti regulatorja.«
Poziv na meji zlorabe položaja
Odzval se je tudi član sveta Borut Bratina, profesor na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Tudi Bratina ne namerava predčasno končati mandata, ki se mu izteče junija 2026. »Poziv meji že na zlorabo položaja predsednika vlade,« je ogorčen pravnik, ki pričakuje, da se bo moral Golob zagovarjati evropski komisiji in agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer). »Dogajanje me je vsekakor zelo presenetilo, saj premier vlade dobro pozna evropsko in slovensko zakonodajo ter ve, da izvaja nedovoljen pritisk na neodvisni regulatorni organ. Najbrž želi na tak način preusmeriti pozornost javnosti z drugih zadev.«
Člani sveta so še Janez Kopač, Mitja Breznik in Sandi Šterpin. Vladnega poziva (še) niso komentirali. Člane sveta agencije imenuje državni zbor. Energetski zakon med drugim določa, da člana agencije lahko razrešijo, če pri opravljanju funkcije huje krši ta ali drug področni zakon, predpis Evropske unije ali splošni akt agencije, ki ureja izvajanje nalog sveta.
Nedvoumno mnenje upravnega pravnika
Vladni poziv predstavlja očitno kršitev slovenskega in evropskega pravnega reda; že bistveno blažje formulirane pobude vlade ali ministrstva so namreč v nasprotju z določili več evropskih direktiv, izhaja iz mnenja upravnega pravnika Rajka Pirnata, soavtorja energetskega zakona.
Mnenje je agencija pridobila zaradi dopisa, ki so ji ga 16. aprila letos poslali z ministrstva za okolje, prostor in energijo (MOPE). Ministrstvo je tedaj na pobudo Gospodarske zbornice Slovenije prosilo za dvoletni zamik uvedbe sistema obračunavanja omrežnine, v vmesnem času pa naj bi se metodologija spremenila. Tovrstne pobude ministrstvo ni poslalo prvič. Že oktobra 2023 je predlagalo zamik izvajanja omrežninskega akta zaradi nepripravljenosti dobaviteljev električne energije. »Ne glede na vse okoliščine, ki smo jih zgoraj opisali, vam želimo sporočiti, da vsebinsko podpiramo novi sistem obračuna omrežnine,« je lani sporočilo ministrstvo in v dopisu agenciji kritiziralo dobavitelje, ker se niso pravočasno pripravili na spremembe.
Agencija ne sme neposredno upoštevati vladne pobude
Agencija je lani na podlagi dopisa Elesa presodila, da je smiseln trimesečni zamik uvedbe nove metodologije. Zato ga je prestavila na 1. julij 2024. Aprila pa je, kot že rečeno, ministrstvo predlagalo dvoletni zamik.
»Trenutno smo soočeni s hudim pritiskom,« je na aprilski seji sveta ugotavljal član Janez Kopač, ker da sporočilo dopisa MOPE ni strokovno, temveč politično. »MOPE je reformo še nedolgo tega v celoti podpiral, v dveh letih pa so vse spremenile državnozborske volitve. Kar koli je že bilo mišljeno s tem pismom, je mogoče razumeti povsem drugače,« je ugotavljal. »Hkrati je slišati grožnje, da če uveljavitve ne bomo premaknili, bo vlada sprejela zakon, kar pomeni ne samo napad na neodvisnost agencije, temveč ubijanje reforme na dolgi rok in to bi bila velikanska škoda.«
Zamik predlagali zaradi evropskih volitev
Žlahtič je na seji sveta razkril, da ga je 15. aprila poklicala Tina Seršen, državna sekretarka na MOPE. Prepričevala ga je o smiselnosti zamika začetka uvedbe akta o omrežnini. Po njegovih besedah strokovnih argumentov ni imela, kot razlog zamika je omenila evropske volitve, je razložil. Štiri dni kasneje je prejel še vabilo na neformalni sestanek z ministrom Bojanom Kumrom. Povabilo je zavrnil.
Da bi se izognili napačnim korakom pri obravnavi pobude ministrstva, je agencija naročila pravno mnenje Inštituta za javno upravo. Spisal ga je Rajko Pirnat. Mnenje pravnika je bilo nedvoumno. Evropske direktive in energetski zakon zagotavljajo neodvisnost delovanja agencije v razmerju do vlade in MOPE. Ministrstvo je kršilo več določil evropskih direktiv s tem, ko je predlagalo dvoletni zamik uveljavitve nove ureditve obračuna omrežnine. Poziv je bil v nasprotju z določilom o zagotavljanju funkcionalne neodvisnosti agencije, kršil je tudi direktivo, ki prepoveduje upoštevanje tržnih interesov različnih zbornic pri oblikovanju ureditve omrežnine. Evropska zakonodaja prepoveduje tudi neposredno dajanje navodil, kako naj agencija odloča na področju svojih regulativnih pristojnosti.
Kršili bi direktivo EU, če bi podlegli političnim pritiskom
Agencija bi celo sama kršila direktivo EU, če bi upoštevala dopis MOPE in ravnala skladno z njim, izhaja iz Pirnatovega mnenja o pravnih vprašanjih zagotavljanja neodvisnosti regulatorja. Zato agencija ne sme ustvariti niti videza, da je dopis MOPE kakor koli upoštevala in se uklonila pritiskom. Ko se znajde v takšni situaciji, mora samoiniciativno sprejeti odločitev, ki je drugačna od predloga ministrstva. Natančno tako je agencija postopala spomladi. Izvajanje novega omrežninskega sistema je prestavila na 1. oktober.
Če Pirnatovo mnenje preslikamo v današnjo situacijo, je mogoče razumeti, da bi člani sveta agencije ravnali protipravno, če bi upoštevali poziv Golobove vlade in bi zaračunavanje omrežnine povrnili v stanje pred 1. oktobrom ter odstopili s položaja. Enako velja za direktorico.
