Ljubljanski župan Zoran Janković vztraja, da je pismo podpore, ki ga je poslal srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću, izključno osebno sporočilo. Župan se sicer strinja, da je naredil »politično napako«, kot je pismo opredelil nekdanji predsednik Milan Kučan, a za sporočilom stoji. Javnost je za pismo izvedela s srbske strani, saj je urad tamkajšnjega predsednika pismo objavil kot novico z naslovom »Pismo župana Ljubljane«. Objavljenih je bilo šest kratkih odstavkov, v katerih je ljubljanski župan pohvalil srbskega predsednika in njegovo delo. »Zato vas pozivam, da nadaljujete svojo pot predsednika in ne dovolite, da bi pritiski ali napadi zamajali smer, ki ste jo zastavili – smer močne, neodvisne in razvite Srbije,« je Janković sporočil Vučiću. Podobno je sicer ponovil tudi v drugih izjavah. Včeraj ga je denimo označil za »najboljšega predsednika v regiji«.
Osebno ali uradno pismo?
Ali je urad srbskega predsednika objavil celotno Jankovičevo pismo ali ne, ne vemo, saj ljubljanska občina medijem ni posredovala vsebine pisma. Predsednik vlade Robert Golob je glede korespondence izjavil, da ima vsak pravico do osebnega mnenja. Ivo Vajgl, nekdanji zunanji minister, nam je pojasnil, da so za funkcionarje drugačni standardi glede zasebnosti. »Vse te reakcije, ki se sklicujejo na svobodo govora, lahko veljajo za ljudi, ki niso vezani z mandati in programi. V konkretnem primeru je temeljni problem ta, da je Janković izrazil politično in celo brezpogojno podporo tujemu politiku, ki po splošnih kriterijih velja za avtoritarnega, če ne že diktatorskega politika. Če funkcionar z osebnim delovanjem dela škodo tistim, ki so mu dali mandat, potem seveda ta svoboda osebnega izražanja ne more biti absolutna.«
Vajgl: Ni se mogoče izgovarjati, da gre za osebno mnenje
Iz objavljenih odstavkov ni razvidno, da bi ljubljanski župan srbskemu predsedniku dal v čemer koli vedeti, da mu pošilja osebno sporočilo. »Prijatelja« je nagovoril z zelo formalnim »spoštovani gospod predsednik«, v pismu pa ga tudi vika. Na vprašanje, ali je pismo podpisal samo z omembo funkcije, je pojasnil: »Pismo je bilo poslano s pisemsko glavo župana Ljubljane, ki jo uporabljam za dopise. Podpisan pa sem samo kot Zoran Janković. Vem, da sem 24 ur župan, a še enkrat ponavljam, da je bilo to izključno v osebnem imenu in da za to nimam ne pooblastila mesta ne države.«
Vajgl meni, da v tem primeru težko govorimo o osebnem pismu. »Če nekdo sporoča nekaj z glavo institucije, ki jo predstavlja, potem to ni več osebno mnenje. To je mnenje, ki sporoča javnosti in prejemniku, da ga človek podpira v imenu institucije, ki jo predstavlja. Tukaj se ni mogoče izgovarjati, da gre za osebno mnenje.«
Na vprašanje, ali je srbski predsednik mogoče zmotno razumel osebno pismo kot javno, je župan odgovoril: »Kako je on to razumel, ne spremljam. Ne vem, kaj so napisali, a to je njegov odgovor. To je osebno pismo, jaz nimam več kaj dodati.« Se je pa Vučić odzval s telefonskim klicem, je povedal župan, a vsebine pogovora ni želel razkriti, ker je bil klic osebne narave. Na urad predsednika Srbije smo poslali poizvedbo, ali je predsednik seznanjen s tem, da je županovo pismo zasebno. Odgovor še čakamo.
