»Ukradeno državo je treba dobiti nazaj,« je prvak SDS Janez Janša razglasil na množičnem protivladnem shodu v organizaciji »satelitskih« stranke Glas upokojencev in Društva 1. oktober pod vodstvom Pavla Ruparja, v čemer je koalicija videla padec mask in poskus izkoriščanja upokojencev za Janševo vrnitev na oblast.
Dan zatem je največja opozicijska stranka začela zbirati podpise za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne umetniške dosežke. »To bo referendum proti tej nori oblasti in za skrajšanje njenega roka trajanja,« je poudaril Janša. Medtem ko v SDS pravijo, da gre za referendum o privilegijih, ki se delijo »nekulturni eliti«, v vladi ponavljajo, da zakon ne uvaja nič novega, ampak natančneje določa kriterije in merila, kdo je upravičen do omenjenega dodatka, in nadomešča zakon iz leta 1974. Morebitni referendum so označili kot nesmotrn.
Skoraj istočasno se je z zelo kritičnim odprtim pismom oglasil predsednik Kluba slovenskih podjetnikov SBC Joc Pečečnik. V njem je predsednika vlade Roberta Goloba pozval, naj uredi razmere v državi in prepreči ohranjanje korupcijskega okolja. »Ob tako veliki koruptivni pogači v nobenem logičnem finančnem sistemu ni mogoče zapreti proračuna, zato od nas, državljanov in podjetnikov, zahtevate nemogoče visoke obremenitve, ki niso več logične in primerljive s tujino,« je med drugim zapisal. Javni servis je kljub trudu javnih uslužbencev označil za enega najslabših in najmanj učinkovitih v Evropi, opozoril je na selitve mladih in podjetij v tujino ter nujnost izboljšanja poslovnega okolja. Na to se je že odzval podpredsednik vlade in vladni govorec Matej Arčon, ki v Pečečnikovih trditvah glede javnega servisa vidi »ponižujoč in podcenjevalen« odnos do vseh javnih uslužbencev – civilne zaščite, gasilcev, učiteljev, zdravnikov, medicinskih sester. O davčni razbremenitvi plač, h kateri so poleg SCB pozvali tudi v Gospodarski zbornici Slovenije, pa je dejal, da je vlada že sprejela ukrepe zanjo in jih še bo, da pa ne more ogroziti javnofinančne trdnosti in socialnih temeljev – dostopnega zdravstva, subvencioniranega varstva, brezplačnega šolstva do univerzitetne izobrazbe. Spomnil je tudi na znatna sredstva, ki jih je gospodarstvu namenila ta vlada.
Referendum za podžiganje delitev na naše in vaše
Dr. Marinko Banjac, profesor s katedre za teoretsko analitsko politologijo na fakulteti za družbene vede, je za Dnevnik ocenil, da vstopamo v zadnje obdobje, ko se morajo na političnem prizorišču na novo postaviti načrti za naprej. In v tem kontekstu je treba razumeti tudi odločitev o zbiranju podpisov za referendum. »Ta absolutno ni naključna, kot tudi ne, da se vsebinsko nanaša na področje kulture. Tukaj se preigravajo vprašanja identitete, nacionalna vprašanja, odpira se prostor za nacionalistične retorike. Očitki opozicije gredo v smeri razsipnosti vlade in podeljevanja denarja njihovim, kjer spet trčimo ob diskurz 'njihovi' in 'naši', kar podžiga delitev, ki predstavlja ključen teren za mobilizacijo ravno volilcev SDS oziroma bolj desno usmerjenega volilnega telesa.« Hkrati referendum igra tudi na čustva zlasti upokojencev. »Absolutno je Rupar, ki je zelo sinhroniziran z Janšo, tisti človek, ki so ga namestili zato, da bo poskušal pritegniti ravno ta del populacije.«
»Nič novega, Janša počne to, kar je zmeraj počel – skrbi za nemire, za kaos, nagajanje vladi, kjer koli se da, predvsem pa izkorišča napake vlade, ki jih sploh ni malo. Dodaten zagon je dobil še s Trumpovimi norostmi, ki jih retorično veselo ponavlja. Zadeve gredo v njegovo smer,« pa komentira politični analitik in nekdanji politik Bogdan Biščak.
Če torej SDS ostaja hegemonski igralec na desnici, se odpira vprašanje, kako se bodo skušale pozicionirati ostale stranke, tako na desni kot na levi. Banjac ocenjuje, da bo za manjše stranke na desni ključni cilj preboj v parlament, kar je zelo pomembno tudi za SDS, ki pa mora na drugi strani ves čas paziti na to, da se glasovi ne drobijo preveč oziroma da SDS ne odteka preveč glasov, tako da bi po volitvah, v primeru zmage, lahko sklepali koalicijo. Tudi Janša je že pomenljivo poudaril, da na naslednjih volitvah SDS potrebuje močno zmago, formula za uspeh pa je »kdor ni proti nam, ta je z nami«.
Biščak meni, da bodo manjše stranke na desni težko našle svoje mesto, saj Janša »obvladuje propagandno interpretativno sceno na desnici preko svojih medijev, s podporo Cerkve in ne nazadnje tudi s podporo podjetnikov, ki v njem upravičeno vidijo podporo svojemu žepu«. Poskuse NSi, da bi povezala določene sile na desnici, Biščak sicer ocenjuje kot smiselne in nujne, če se hoče izviti iz primeža SDS ali ga vsaj omiliti, »toda vprašanje je, ali ji to lahko uspe«.
Neopredeljeni v stanju hibernacije
Predčasne volitve, za kar so protestniki začeli zbirati podpise pod peticijo, se Banjcu ne zdijo pretirano realne, je pa politični prostor nepredvidljiv in morebitna nova afera bi odnose med koalicijskimi partnericami, kjer prihaja do določenih razhajanj in ne več tako poenotene retorike, lahko še bolj skrhala. Banjac tudi ocenjuje, da bi stranke na levi sredini ob namigovanju na možnost sklepanja kakršnih koli kompromisov onstran levega političnega pola tvegale nadaljnjo izgubo podpore med potencialnimi volilci.
Bazen neopredeljenih po njegovem izhaja v glavnem iz tistih, ki so zapustili Svobodo oziroma so vse manj prepričani, da koalicijske stranke, sploh Svoboda, delajo dobro. »Mislim, da so trenutno v nekem stanju ne ravno apatije, ampak hibernacije in čakajo na to, kaj bodo še do konca mandata naredile koalicijske partnerice oziroma kdo bi potencialno še lahko vstopil v igro, saj po mojem še nismo zaključili z novimi strankami. In na podlagi tega bodo oblikovali neko novo opredelitev.«
Tudi Biščak podobno ocenjuje, da lahko koalicijo reši le to, da preneha delati napake in izpelje vsaj nekaj obljubljenih projektov. Če pa se bo Svobodi še naprej dogajala erozija podpore, pričakuje spremembe ponudbe tudi na levem polu oziroma dogovor o skupnem nastopu.
