Na uredništvo Dnevnika se je obrnil bralec, ki je že deset let upokojen. V tem času se mu je pokojnina, ki jo prejema pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) iz naslova obveznega pokojninskega zavarovanja, nominalno povečala za okrog 45 odstotkov, dodatna pokojnina, za katero je sam varčeval pri Zavarovalnici Triglav, pa le za nekaj odstotkov – tista dodatna pokojnina, za katero je pri Pokojninski družbi A vplačeval njegov delodajalec, pa mu je celo upadla za skoraj 30 odstotkov, z 90 na 65 evrov mesečno, in še pada. Če bi vedel, da bo tako, bi prosil delodajalca, naj mu raje za znesek premije dodatnega pokojninskega zavarovanja zviša plačo, saj bi bila danes osnovna pokojnina še nekoliko višja.
»Vedno, ko je govor o pokojninski reformi, tudi sedanji, se razprave vrtijo predvsem o obveznem pokojninskem zavarovanju, ki dobro funkcionira, o dodatnem pokojninskem zavarovanju pa bore malo,« meni ekonomist dr. Bogomir Kovač. Dodaja, da bi lahko država razmislila o večji omejitvi provizij izvajalcev dodatnih pokojninskih zavarovanj, ki so praviloma tudi v zasebni lasti, da bi lahko bile dodatne pokojnine s tem višje in bolj zanimive za zavarovance.
Po mnenju Kovača tega področja slovenske finančne industrije nismo ne dovolj regulirali in ne razvijali. »Tako ostaja okorna in neinventivna, posledično pa prihaja do lahkih zaslužkov. V sosednji Hrvaški so pokojninski skladi neprimerno močnejši in se z njimi ustrezno razvija tudi hrvaška ekonomija. Tako nas ne sme presenetiti, da slovenski varčevalci ne zaupajo finančni industriji in raje držijo svoj denar po mizernih obrestnih merah na bankah,« pristavi Kovač.
