Dobro leto pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo predvidoma aprila 2026, se vladi Roberta Goloba čas za večje spremembe izteka. Največji poseg v temelje zdravstva, aktualna novela zakona o zdravstveni dejavnosti, zamejuje popoldansko prehajanje zaposlenih v javnih zavodih. Strožja pravila prinaša tudi pri koncesijah. Zdravstvo se pri tem spreminja na povsem drugem koncu, kot so kazale prvotne vladne prioritete.
Druga ekipa, drugačne prioritete
Vlada je skušala zdravstveno reformo začeti pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Vsak dober gospodar se naprej loti velikega problema, je leta 2023 prednostne naloge pri reševanju težav v zdravstvu utemeljeval Golob. Predlogu, ki je bil ob načenjanju avtonomije zdravstvene blagajne tarča ostrih kritik, se je vlada pozneje odpovedala. Ogradila se je tudi od lastnega eksperimenta z neomejenim plačevanjem vseh zdravstvenih storitev, ki je dodatno ošibil javne bolnišnice. Na koncu pa tudi od Danijela Bešiča Loredana, ki je odstopil po nekoliko več kot letu vodenja zdravstvenega resorja. Tik pred njegovim odhodom so poslanci pritrdili odpravi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga je pozneje nadomestil za vse enak obvezni zdravstveni prispevek. Zapuščina z začetka vladnega mandata so bile tudi ambulante za neopredeljene, namenjene prebivalcem brez zdravnika.
V obdobju, ko je zdravstvo začasno vodil kar Robert Golob, večjih sprememb ni bilo, Valentina Prevolnik Rupel pa je ministrski mandat začela z napovedjo prevetritve košarice pravic. Tovrstnih posodobitev doslej ni bilo. V zdravstvenem resorju še vedno niso predstavili napovedanih sprememb zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki vpliva na obseg pravic in financiranje zdravstva. Zdravstveni prispevek so kljub obljubam o pravičnejših dolgoročnejših rešitvah oblasti letos zgolj povišale, s 35 na 37,17 evra.
Še vedno brez novega temeljnega zakona
Ta mesec so začeli v zdravstvu uporabljati zakon o kakovosti, vlada pa je ustanovila novo javno agencijo za to področje s številnimi nalogami. Na veliko drugih odprtih vprašanj so oblasti odgovarjale s podzakonskimi akti in interventno zakonodajo. Ambulante za neopredeljene paciente so denimo preimenovali v dodatne ambulante. Število prebivalcev brez zdravnika se medtem še naprej nezadržno povečuje, lanske rešitve, kot so ambulante z dodatnimi medicinskimi sestrami, se doslej niso zares prijele, učinki letošnjih sprememb pri merjenju obremenitev in nagrajevanju pa še niso vidni. Čakalne dobe so medtem stvar burnih razprav, nazadnje je bila ta tema izpostavljena tudi ob razglabljanju poslancev o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti.
Na temeljno težavo, ki je bila očitna že v predhodnih vladnih mandatih, je opozorila državnozborska zakonodajno-pravna služba. Novela zakona o zdravstveni dejavnosti uvaja obsežne spremembe in dopolnitve veljavne ureditve, so ugotavljali v omenjeni službi. Nov zakon bi bil po njeni oceni potreben tudi zato, ker so v zdravstveno dejavnost že večkrat posegali interventni zakoni. Spomnimo, da je bil interventni zakon, ki pa je predvsem podaljševal že znane začasne ukrepe, sprejet tudi tik pred koncem lanskega leta.
