Predlog pokojninske reforme ohranja upokojitveni pogoj 40 let pokojninske dobe. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer so pripravili predlog novele pokojninskega zakona, so pojasnili, da je za stabilnost sistema sicer pomembno, da se v povprečju upokojimo nekoliko kasneje, vendar lahko po njihovem to učinkoviteje dosežemo z drugimi ukrepi. Ključen je postopen dvig starostne meje s 60 na 62 let za tiste, ki so dopolnili polnih 40 let dobe, in s 65 na 67 let za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe.
To pomeni, da bo v določenih primerih treba delati dlje kot 40 let, kar velja že danes, ko 40 let dobe ni dovolj za vsakogar. V obstoječem pokojninskem sistemu gre za zavarovanje za primer, ko si zaradi starosti ne moremo več zagotavljati materialne blaginje z delom, zato mora biti izpolnjen tudi pogoj starosti. Oseba se tako lahko upokoji pri nižji starosti, če dopolni daljšo pokojninsko dobo, in obratno – zahteva se nižja pokojninska doba, če oseba dopolni višjo starost. Kdor je začel delati pred 20. letom starosti in ne more zniževati starostnih meja zaradi skrbi za otroke ali služenja obveznega vojaškega roka, mora za izpolnitev pogojev že zdaj delati več kot 40 let, če je delal neprekinjeno.
Skrajna primera sta dva. Moški in ženska, ki sta začela delati že pri 15 letih in nista skrbela za otroke niti služila obveznega vojaškega roka, gresta v pokoj pri 58 letih (moški) oziroma pri 57 letih (ženska). Moški se upokoji s 43 leti dobe z odmernim odstotkom 67,58 odstotka, ženska pa z 42 leti dobe in odmernim odstotkom 66,22 odstotka. Po zdaj veljavnih pravilih je namreč znižanje zaradi vstopa v zavarovanje pred 18. letom oziroma zaradi dopolnitve 40 let pokojninske dobe že pred starostjo 60 let mogoče uveljaviti od starosti 60 let, vendar največ do 58. leta starosti za moške in do 57. leta starosti za ženske.
