Porast okužb, ki je osvetlil razmere v ljubljanskem zdravstvu, povzroča težave tudi drugje. »Pri nas so oddelki polni. Kritično je na internističnih oddelkih, kjer primanjkuje prostih postelj zaradi povečanja hospitalizacij zaradi gripe in respiratornih obolenj,« so sporočili iz Splošne bolnišnice Jesenice. Sočasno so oteženi odpusti iz bolnišnice pri starejših pacientih, ki potrebujejo nego in oskrbo ter so odvisni od tuje pomoči.
Negovalni oddelek zaprt, obuditi ga ne zmorejo
Oddelek za zdravstveno nego – tovrstni oddelki bolniku olajšajo okrevanje pred vračanjem v domače okolje – so v jeseniški bolnišnici leta 2022 zaprli. »Od takrat nam ga iz enakega razloga ne uspe ponovno vzpostaviti,« so pojasnili. Med rešitvami, ki so po njihovem mnenju smotrne, je krepitev mreže na terenu. Bolniki bi prav tako potrebovali več pomoči na domu, ugotavljajo v bolnišnici. Prav bi bilo, da bi jo lahko prejeli takoj, ko jo potrebujejo, so poudarili. Razmere bi olajšala tudi možnost sprejema težjih pacientov v domove starejših, so spomnili v jeseniški bolnišnici, a je to zaradi kadrovske stiske v domovih za zdaj zelo težko urediti.
V novomeški splošni bolnišnici nasprotno niso bili prisiljeni zmanjševati števila postelj na negovalnem oddelku, s prenovo bolnišnice pa načrtujejo njegovo povečanje. Sistemske rešitve bi bilo smiselno iskati tudi prek zakona o dolgotrajni oskrbi, ocenjujejo. V novomeški bolnišnici so naklonjeni možnosti urejenega dodatnega zdravljenja na domu na sistemski ravni, je potrdil vršilec dolžnosti strokovnega direktorja Boštjan Kersnič: »Bojazen pa ostaja, da se bo kader iz našega okolja prelil v to dejavnost.«
V UKC Ljubljana za enakomernejše obremenitve
Na zagate pri odpustih bolnikov, katerih akutna obravnava se je v bolnišnici zaključila, so že minuli teden opozorili v UKC Ljubljana. Zaradi pomanjkanja negovalnih zmogljivosti nekaterih bolnikov ni mogoče premestiti v negovalne bolnišnice ali v domove starejših, kjer je osebja prav tako premalo, so opisali trenutne razmere. Omejeno je tudi vračanje bolnikov v domačo oskrbo, so dodali, trenutni sistem pa ne zagotavlja parenteralnega antibiotičnega zdravljenja na domu. Če bi bila ta možnost na voljo, bi bilo po ocenah največje bolnišnice manj potrebe po bolnišničnem zdravljenju pacientov z bakterijsko okužbo. Pacientom, ki so zaključili akutno bolnišnično obravnavo, za zdaj namenjajo okoli šest odstotkov bolniških zmogljivosti, na ta račun pa je opravljenih manj drugih zdravljenj.
Rešitev za ohranjanje dostopnosti terciarnih storitev, ki so v zdravstvu najzahtevnejše, vidijo v dodatnih negovalnih posteljah v kateri od manj obremenjenih regionalnih bolnišnic. Predlagajo tudi, da bi v Sloveniji na ravni države vzpostavili sistem, ki bi omogočal ažurno informiranje o čakajočih in čakalnih dobah v vsakem od urgentnih centrov v državi. S tovrstnim obveščanjem javnosti in dispečerskega centra bi lahko število urgentnih bolnikov in obremenitve razporedili bolj enakomerno, so prepričani v UKC Ljubljana.
Katerim predlogom bodo prisluhnili?
Ideji o sprotnem obveščanju o čakalnih dobah v posameznih urgentnih centrih so na ministrstvu za zdravje naklonjeni. Podoben sistem spremljanja prostih postelj in koordiniranja sprejemov je že deloval med pandemijo covida-19, so omenili. »Ta sistemski ukrep bomo uvedli, ko bo zagotovljena ustrezna tehnološka podpora in bodo bolnišnice dosledno upoštevale enotno metodologijo dela v primeru povečanega priliva pacientov,« napovedujejo. Sprejem pacientov, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, zagotavljajo domovi za starejše, še izpostavljajo na ministrstvu. Možnosti za organiziranje negovalnih enot, ki bi nadomestile negovalne bolnišnice in bi bile namenjene zahtevnejšim pacientom, nameravajo preveriti s posebnim projektom. Sicer pa tehtajo o različnih vrstah primerne namestitve po zaključenem zdravljenju v bolnišnicah, so dali vedeti.
Program neakutne bolnišnične obravnave, ki olajša pacientovo vračanje v domače okolje, po podatkih ministrstva ta čas zagotavljajo v enajstih bolnišnicah, nova negovalna bolnišnica pa bo v prihodnosti delovala še v Mariboru. V javno zdravstvo prihajajo tudi dodatne patronažne medicinske sestre, ni pa še zagotovljena fizioterapija v domačem okolju. To pomanjkljivost skušajo sistemsko urediti, zagotavljajo na ministrstvu. »Vsekakor je v domačem okolju treba zagotoviti integrirano obravnavo tudi z dolgotrajno oskrbo,« so poudarili.
