Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana je v prvih devetih mesecih letos ustvaril 32,8 milijona evrov primanjkljaja. »Znaša okrog 5,5 odstotka celotnih prihodkov v tem obdobju, kar je glede na poslovanje v lanskem letu boljši rezultat,« je zavod pod vodstvom generalnega direktorja Marka Juga sporočil po nedavni seji sveta zavoda. Rezultat je po oceni vodstva UKC pričakovan in dober, predvsem v primerjavi z drugimi slovenskimi bolnišnicami, kjer primanjkljaj znaša tudi več kot petino prihodkov.
Poslovanje ljubljanskega kliničnega centra v nekoliko drugačno luč postavi podatek, da je do konca julija presežek odhodkov nad prihodki znašal 15,9 milijona evrov. To pomeni, da se je v dveh mesecih izguba podvojila. Dosedanji primanjkljaj tudi že bistveno presega lanskega, ki je v celotnem letu dosegel 20,7 milijona evrov. Nepreverjena je tudi trditev vodstva UKC, da nekatere bolnišnice sočasno beležijo bistveno višje minuse. Ptujska bolnišnica je v istem obdobju ustvarila 1,7 milijona evrov presežka. Trboveljska bolnišnica je zabredla v tako hude finančne težave, da bo likvidnost zagotavljala z najemom dvomilijonskega kratkoročnega posojila.
Mariborski klinični center zmanjšuje primanjkljaj
Z oceno poslovanja od januarja do konca septembra letos se je seznanil tudi svet UKC Maribor. Zavod je ustvaril 12,2 milijona evrov »izgube«, kar znaša približno 4,8 odstotka prihodkov, razkriva poročilo kliničnega centra, ki ga vodi direktor Vojko Flis. Lani je zavod posloval v črnih številkah, presežek prihodkov nad odhodki je znašal 3,3 milijona evrov. Kljub letošnjim negativnim rezultatom je vodstvo optimistično, primanjkljaj se je namreč od avgusta zmanjšal za 300.000 evrov. »Svet zavoda z zadovoljstvom ugotavlja, da se je večji obseg dela v primerjavi s preteklim obdobjem nadaljeval tudi v oktobru in se enako pričakuje tudi v prihodnje,« je sinoči izpostavil predsednik sveta zavoda Marjan Mačkošek.
Kako vodstvi UKC utemeljujeta negativno poslovanje? Ljubljansko sporoča, da je na primanjkljaj vplivalo več dejavnikov: delno zaprtje bolnišnice zaradi obnove, stavka zdravnikov, povečanje priliva urgentnih bolnikov iz vse Slovenije, pomanjkanje kadrov v zdravstveni negi, neplačilo krvi in krvnih pripravkov s strani ZZZS, povečanje mase plač … Vodstvo je omenilo tudi 30 milijonov evrov oportunitetne izgube, ki jo zavod letno ustvari zaradi pacientov, ki so končali bolnišnično zdravljenje, vendar jih zaradi različnih razlogov ni mogoče odpustiti v domačo oskrbo ali oskrbo v domu za starejše.
V Mariboru minus utemeljujejo s stavko Fidesa in z nezadostnim financiranjem opravljenih (terciarnih) storitev. Tudi delo v urgentnem centru ni plačano tako, kot bi moralo biti. »Izpad delovnega programa zaradi stavke zdravnikov, ki traja že vse od začetka leta 2024, je glavni razlog, da nam ni uspelo realizirati načrtovanega programa in s tem načrtovanih prihodkov, ki bi zagotovili uravnoteženo poslovanje,« piše v poročilu.
Do konca septembra so opravili 5,1 odstotka manj programa kot v lanskem letu, prihodki iz zdravstvenega zavarovanja so bili za 4,2 odstotka nižji od načrtovanih. Izpad realizacije programa zaradi stavke zdravnikov se najbolj pozna na kliniki za kirurgijo. Sočasno so največjo, 8,7-odstotno rast med odhodki dosegli stroški dela, ti so se povečali za 135,9 milijona evrov. Za 76,4 milijona evrov so porasli stroški materiala, za storitve pa so plačali 32,3 milijona evrov več kot v primerljivem lanskem obdobju.
Nedopustno dolgo čaka 18 odstotkov več pacientov
Sveta zavodov UKC sta se seznanila tudi s čakalnimi vrstami. V sporočilu za javnost UKC Ljubljana piše, da se je število čakajočih na zdravstveno obravnavo v prvih devetih mesecih zmanjšalo za odstotek. V Mariboru se seznam čakajočih podaljšuje. Prvega oktobra je na prvo obravnavo v UKC Maribor čakalo 71.462 napotenih pacientov. Nad dopustno čakalno dobo jih je čakalo 28.490, kar je 18,6 odstotka več kot prvega oktobra lani. Podaljšala se je tudi povprečna čakalna doba. »Če ne bi bilo stavke, bi bili najmanj na ravni lanskega leta ali še boljši,« je ocenil Mačkošek.
