Ob velikem številu prosilcev za azil je varuh človekovih pravic Peter Svetina vlado pozval, naj zanje zagotovi dodatne namestitve. V azilnem domu in njegovih izpostavah je po zadnjih dostopnih podatkih nastanjenih skupaj 821 oseb. Ker je v azilnem domu uradno precej manj postelj od trenutnega števila ljudi, so ti občasno nastanjeni kar na hodnikih azilnega doma. V Slovenijo je sicer letos prispelo blizu 16.000 prosilcev, večina pa jih – tudi spričo neurejenih razmer v Sloveniji – odhaja naprej v Evropo.
Težka naloga
»Urad za oskrbo in integracijo migrantov ves čas intenzivno išče nove nastanitvene kapacitete,« so sporočili iz urada (UOIM). »Preverili smo kapacitete pri organih državne uprave, nepremičninske oglase zasebnikov ter podjetij. Kot potencialne so bile prepoznane tri lokacije, kjer so bili opravljeni tudi ogledi,« so pojasnili. Vendar se je - kot že večkrat poprej - zataknilo pri odzivu lokalnih skupnosti. »Zelo intenzivno potekajo obiski občin in županov, saj največji izziv pri odpiranju novih lokacij predstavlja njihovo soglasje,« pravijo v UOIM. Država sicer soglasja lokalnih skupnosti formalno ne potrebuje, vendar »bi odprtje kapacitete brez podpore lokalne skupnosti prineslo težave pri uveljavljanju pravic ter pri integraciji v lokalno okolje,« pojasnjujejo v UOIM. »Podpore občin še nismo dosegli,« so dodali. Neuradno je znano, da so pogovori za odpiranje nove izpostave azilnega doma potekali v Kočevju, a do dogovora ni prišlo. Po naših informacijah sicer vodstvo urada lokacije - zaenkrat neuspešno - išče po vsej Sloveniji. Ponekod župani kot protiargument navajajo nasprotovanje lokalne skupnosti ali občinskega sveta, spet drugje pa so ovira »zgolj« tehnične težave z objekti ali njihov pravni status. »Splošna družbena klima je še vedno odklonilna do tujcev in vseh 'drugih',« je razmere v občinah ocenila generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar. »Mi sicer lahko apeliramo na župane, naj odprejo vrata prosilcem za azil, a s prebivalci bi morala voditi dialog država,« je opozorila.
Kot je mogoče razbrati iz odzivov vlade, ki je minuli teden odgovarjala na poziv varuha Svetine, pa je iskanje novih lokacij in prepričevanje županov povsem prepuščeno vodstvu azilnega doma. Ob tem je očitno, da bi bilo treba težavno nalogo podpreti na ravni vlade oziroma pristojnih ministrstev. Bolj humana migracijska in azilna politika je tudi ena osrednjih zavez v koalicijski pogodbi. Vendar so se na ministrstvu za notranje zadeve Dnevnikovemu vprašanju, ali bo politika pomagala uradu pri odpiranju novih lokacij in pogovorih z župani, izognili. »Na MNZ tvorno sodelujemo z uradom za oskrbo in integracijo migrantov,« so skopo odgovorili.
Stres zaradi deportacij
Prosilce za azil, ki ne odidejo sami, temveč vztrajajo v Sloveniji, pa skuša MNZ kljub nasilju hrvaških oblasti deportirati nazaj na Hrvaško. To azilantom povzroča veliko stisko. Iz Ambasade Rog so tako včeraj sporočili, da je ena od prosilk, ki ji grozi deportacija, po porodu z novorojenčkom že mesec dni v bolnišnici. V Ambasadi Rog so spomnili, da je bilo MNZ »večkrat opozorjeno, da utegne povečevanje stresa, povezanega z deportacijo na Hrvaško, resno vplivati na zdravje matere in otroka«. Deportacijo nosečnice sta odsvetovala tako ginekologinja kot zdravnik v azilnem domu. Po dostopnih informacijah naj bi otrok posledice zdravstvenih zapletov pri porodu občutil vse življenje.
