Socialni partnerji so bili z izhodišči za pokojninsko reformo seznanjeni julija lani. Sprva je bilo predvideno, da bo socialni dialog o spremembah pokojninskega in invalidskega zavarovanja potekal od septembra lani do aprila letos, vendar vlada do danes še ni potrdila izhodišč. To naj bi storila do konca januarja, čemur bodo sledila pogajanja socialnih partnerjev o več kot 400 členih novega zakona. Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija je včeraj na okrogli mizi Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) zagotovil, da zamuda ne bo vplivala na socialni dialog. Vlada kljub zamudi računa, da bo zakon spisan do sredine leta in da bo reforma v državnem zboru potrjena do konca leta 2024, kot se je Slovenija zavezala v načrtu za okrevanje in odpornost. Od tega je odvisno tudi črpanje evropskih sredstev.
Dejanska upokojitvena
starost se zvišuje
Feketija je včeraj v pogovoru s sindikalisti opozoril, da so matematično gledano pri reformi tri možnosti: »Ali prispevamo več, ali bodo upokojenci imeli manj, kar je zame nesprejemljivo, ali pa bomo delali dlje.« Na ministrstvu za delo se sicer strinjajo s predstavniki delojemalcev, da bo 40 let delovne dobe zadostovalo za starostno upokojitev tudi
v prihodnje. Ni pa izključen dvig upokojitvene starosti. Državni sekretar je izpostavil, da se že danes ženske upokojujejo povprečno pri starosti 61,7 leta, kar je tri leta več kot pred desetletjem, moški pa pri starosti 62,8 leta, kar je dve leti več kot pred desetletjem. »Čeprav se pokojninska zakonodaja v tej točki ni spreminjala, se je dejanska upokojitvena starost zvišala.«
Ministrstvo kot prednostno nalogo vidi blaginjo upokojencev, zlasti tistih, ki so najbolj ogroženi. Približno 51 odstotkov upokojencev prejema pokojnino pod pragom tveganja revščine, ki znaša 827 evrov. V povprečju imajo 34,9 leta pokojninske dobe, je povedal Feketija. Dodajmo, da je stopnja tveganja revščine med upokojenci za polovico višja od tiste v splošni populaciji. Pri upokojenih je sicer v zadnjem letu povprečna starostna pokojnina znašala 927 evrov, pri tistih z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe pa 1022 evrov. Demografske projekcije ob tem kažejo, da naj bi se delež starejših od 65 let z današnjih približno 20 odstotkov do leta 2050 zvišal na 31 odstotkov, kar bo močno vplivalo na vzdržnost vseh sistemov socialnega zavarovanja.
»Krepiti je treba prvi steber«
Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je bila v svoj poudarkih jasna, da 40 let delovne dobe zadostuje za upokojitev. Napovedala je, da se bodo v zvezi na pogajanjih zavzemali, da kot temelj za pridobitev pravice do upokojitve ostane obvezno pokojninsko zavarovanje in da si bodo prizadevali tudi za ureditev položaja obstoječih upokojencev. Da se zavzemajo za krepitev prvega obveznega stebra, je poudarila tudi predsednica Sindikata upokojencev Slovenije Frančiška Ćetković, ki je opozorila, da se mora država nujno izogniti scenariju nekaterih drugih držav, »ki so razgradile prvi pokojninski steber in potem z drugim stebrom povzročile še večjo revščino med starejšimi«. Obe predstavnici sta si bili sicer enotni, da bodo zahtevali takšne pokojnine, ki bodo zagotavljale varno starost. Lidija Jerkič je še opozorila, da je Slovenija ena od redkih oziroma edina država, kjer so prispevki za pokojninsko zavarovanje delavca višji od prispevkov delodajalca. Prav tako je poudarila, da je treba reformirati invalidsko zavarovanje. Državni sekretar je potrdil, da je oboje na pogajalski mizi.
Razpravljalci so izpostavili tudi potrebo po ureditvi varstvenega dodatka, pri čemer je Feketija dejal, da je nedopustno, da je nekdo v delovni dobi opravljal težaško delo, za to prejemal minimalno plačilo, zaradi česar zdaj prejema nizko pokojnino, in »mora potem za nagrado po 40 letih iti dvakrat na leto prosit miloščino na center za socialno delo«. V izhodiščih ministrstva je zato tudi debirokratizacija varstvenega dodatka. Na pristojnem ministrstvu si sicer prizadevajo tudi za to, da bi bil za delavca po 55. letu starosti izdelan načrt za prilagajanje delovne obremenitve. V skladu s tem načrtom bi imel po vzoru nizozemskega modela pravico do krajšega delovnega časa, tako da bi lahko delal le štiri dni v tednu, plača bi bila 90-odstotna, prispevki pa bi bili plačani v celoti.
