Ekonomist in nekdanji predsednik stranke Domovinska liga, priložnostni publicist in komentator Bernard Brščič, ni uspel s tožbo zoper ministra, koordinatorja Levice in nekdanjega poslanca Luko Mesca, ki je Brščiča konec leta 2018 v državnem zboru, nato pa še v televizijski oddaji, označil za fašista.
Po mnenju sodišča je šlo pri Mesčevih izjavah za vrednostno sodbo, s katero je Mesec med drugim opozoril na nevarno ideologijo, ki jo je v tistem obdobju javno zagovarjal Brščič, ki se je zatekal k protidemokratičnim, nestrpnim, nacionalističnim in ksenofobičnim stališčem. »Če bi sodišče takšno poslančevo opozarjanje sankcioniralo z odškodnino ali javnim opravičilom, bi bilo to lahko v družbi prehitro razumljeno kot prepoved kritičnega izrekanja o idejah skrajnih političnih polov. Le s sprotnim in odločnim odzivanjem se lahko prepreči, da bi se takšne ideje radikalizirale in posledično ogrozile normalno delovanje demokracije,« je v sodbi zapisala ljubljanska okrajna sodnica Živa Sila, ki je zavrnila Brščičevo tožbo, s katero je od Mesca zahteval 4000 evrov odškodnine (sprva sicer 8000 evrov, vendar je tožbeni zahtevek sam zmanjšal) in javno opravičilo v državnem zboru. Sodba še ni pravnomočna, saj se Brščič nanjo lahko še pritoži.
Opozarjanje na ogrožanje svobode in demokracije
Sodnica je pri presoji upoštevala tudi, da se je Brščič v kritičnem obdobju pogosto pojavljal v javnosti, njegovi zapisi in nastopi pa so bili po mnenju sodišča »zelo provokativni in polni verskih, etničnih, kulturnih in drugih predsodkov«. Med drugim je tedaj ljudi razdeljeval na več in manj vredne rase, pisal o »negroidnih in semitskih hordah«, potencialnih klavcih in posiljevalcih, ki preplavljajo Evropo z ničelnim človeškim kapitalom, ločeval družbo na polnokrvne heteroseksualne bele moške in izprijence, pisal o »koaliciji muslimanov, steklih feministk, raznoraznih spolnih iztirjencev, pederastov, sodomitov in katamitov«, zanikal holokavst, govoril o novi judovski zaroti,... Zaradi nestrpnih, zaničujočih, pa tudi provokativnih besed bi moral biti Brščič po mnenju sodišča do kritik na svoj račun strpnejši od običajnega posameznika.
Poslanci se morajo po drugi strani izogibati izjav, katerih edini namen je žaljenje oziroma sramotenje, ali ki spodbujajo sovraštvo in nestrpnost. Vendar pri oznaki Brščiča za fašista ni šlo za nič od naštetega. »Nekaj drugega je njihovo opozarjanje na izražanje, ki bi lahko ogrozilo demokracijo in svobodo. Obramba demokracije in njenih načel je namreč ena od glavnih dolžnosti vsakega poslanca. In to na tak način, ki ne bo ostal neopažen,« je v sodbi zapisala sodnica, ki se ni strinjala z Brščičevim stališčem, da naj bi Mesec s tem, ko ga je označil za fašista, svoje privržence pozival k njegovi usmrtitvi in mu pripisoval lastnosti fašistov iz druge svetovne vojne. Izraz fašist se uporablja veliko širše, tako v političnih kot v gospodarskih, kulturnih in celo osebnih debatah. Po mnenju sodišča gre za pomensko izpraznjen pojem, pogosto uporabljen med političnimi ali idejnimi nasprotniki, ki označuje zlasti nekaj nezaželenega. x
