Več sindikatov, ki delujejo pod okriljem Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), je ministra za delo Luko Mesca v odprtem pismu pozvalo, naj minimalno plačo dvigne za toliko, da bo presegla dvig življenjskih stroškov, ki je bil lani 4,2-odstoten. Za zdaj ni znano, kako se bo minister odločil, potem ko je že pred novoletnimi prazniki napovedal, da bo letošnji dvig minimalne plače vsaj tolikšen, kot je bila lanska inflacija. Delodajalci pa pravijo, da naj bo dvig zgolj tolikšen, torej 4,2-odstoten.
Sindikati bi več
Tudi v Centru za družbeno raziskovanje (CEDRA) so spomnili ministra, da se pri izračunu minimalne plače od leta 2021 uporablja nova formula, na podlagi katere mora neto minimalna plača za najmanj 20 oziroma največ 40 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške. Na podlagi podatka, da so se minimalni življenjski stroški v letu 2022 glede na leto 2017 zvišali s 613,41 evra na 669,83 evra, mora novi znesek minimalne plače znašati najmanj 803,80 evra oziroma največ 937,76 evra neto (zdaj 878,48 evra neto), so zapisali sindikalisti. Ob tem se minimalna plača enkrat letno uskladi še najmanj z letno rastjo cen življenjskih potrebščin, ki je bila decembra 4,2-odstotna. Če bi se zgolj z inflacijo, bi to pomenilo, da bo minimalna plača v letu 2024 višja najmanj za 50,54 evra bruto in bo znašala 1253,90 evra bruto.
»Glede na zaostrene razmere, v katerih posluje slovensko gospodarstvo, dodatne obremenitve, ki jih je ta vlada gospodarstvu že naložila, in glede na javnofinančni primanjkljaj je stališče GZS, da se minimalna plača za leto 2024 določi v znesku, ki bo upošteval uskladitev le s stopnjo inflacije,« pravi Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS, zadolžen tudi za socialni dialog. Čeprav socialnega dialoga v okviru ESS ta čas ni, delodajalci vseeno pričakujejo, da bo minister pred koncem januarja, ko mora določiti in objaviti novi znesek minimalne plače, sklical posvet socialnih partnerjev.
Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije, pa meni, da bi za vse morala veljati enaka merila. »Če se bodo plače v javnem sektorju uskladile le 80-odstotno z lansko inflacijo, bi se tako morala tudi minimalna plača,« pravi. Na posvet računajo tudi sindikati. »Če bi želeli ohraniti realno razliko med višino minimalnih življenjskih stroškov in višino minimalne plače, bi bil ustrezen dvig čez sedem odstotkov, upoštevaje, kaj se je dražilo najbolj. Mogoči dvig po zakonu pa bi znašal čez deset odstotkov,« pojasnjuje Lidija Jerkič, predsednica ZSSS. Sestanek socialnih partnerjev na to temo bo v petek, sindikati pa bodo zahtevali najmanj 7,5-odstotni dvig, je včeraj napovedala Jerkič.
Višji tudi regres, več še upokojencem in študentom
V sindikatih so prepričani, da se življenjski standard delavcev, ki prejemajo minimalno plačo, med njimi so prodajalci, bolničarji, čistilci, oskrbovalci, hišniki, strežniki, kuharji, šoferji, gradbeniki, negovalci, poslabšuje, zato upajo na večji dvig minimalne plače od zgolj uskladitve z inflacijo. Lani je minimalna plača znašala 1203,36 evra bruto oziroma 878,48 evra neto. Minimalno plačo v Sloveniji prejema okoli 80.000 do 90.000 zaposlenih. Vsako leto več, tudi zato, ker se minimalna plača vsako leto zakonsko uskladi, druge plače pa temu ne sledijo. V razmerah visoke inflacije je to še bolj očitno, saj minimalna plača vse bolj dohiteva povprečno plačo. Za primerjavo: po zadnjih podatkih statističnega urada je oktobra 2023 slovenska povprečna plača znašala 2210,78 evra bruto oziroma 1434,45 evra neto.
Z dvigom minimalne plače se bosta uskladili tudi minimalna urna postavka za delo dijakov in študentov in minimalna urna postavka za občasno in začasno delo upokojencev, zato dvig minimalne plače ne koristi zgolj delavcem, temveč tudi dijakom, študentom in upokojencem. Višina bruto minimalne plače pa vpliva tudi na najnižji znesek regresa, ki so ga po zakonu dolžni izplačati delodajalci zaposlenim.
