»Vzpostavitev stalne krizne sheme skrajšanega delovnega časa je ukrep, ki ga ministrstvo pripravlja že nekaj časa. Shema bo namenjena podpori delavkam in delavcem, ki jim delodajalci zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki prizadenejo gospodarstvo, začasno ne morejo zagotavljati dela,« so za STA potrdili na ministrstvu.
V takšnih okoliščinah - nekateri ocenjujejo, da bi jim bili lahko priča že ob stopnjevanju aktualne krize v avtomobilski industriji - bi se torej sprožila shema skrajšanega delovnega časa, v okviru katere bi lahko delodajalci zaposlenim začasno odredili delo s skrajšanim delovnim časom. Delavci bi morali pri tem delati vsaj polovični delovni čas, v preostalem času, ko bi bili napoteni na čakanje, pa bi se bili obvezani izobraževati, so navedli na ministrstvu.
Za delovni čas v deležu od pet do 20 ur tedensko bi tako lahko delodajalec pri državi oz. Zavodu RS za zaposlovanje uveljavljal delno povračilo izplačanega nadomestila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom oziroma delno povračilo nadomestila plače. Več podrobnosti ni znanih.
»Ukrep je namenjen ohranjanju delovnih mest in preprečevanju odpuščanja zaradi začasnih negativnih okoliščin, ne pa reševanju posameznih podjetij v težavah, saj je pri shemi treba upoštevati tudi pravila glede dodeljevanja državnih pomoči podjetjem,« so podčrtali na ministrstvu.
Med epidemijo za ukrep 74 milijonov evrov
Stalno krizno shemo skrajšanega delovnega časa pripravljajo na podlagi analize potreb in izkušenj z izvajanjem tovrstnega intervencijskega ukrepa med epidemijo covida-19 in med nedavno energetsko krizo ter na podlagi odziva socialnih partnerjev v okviru ankete, izvedene novembra in decembra 2022.
»Vsebina sheme je v fazi usklajevanja s predstavniki Evropske komisije, saj je ukrep tudi del sklopa reform v okviru načrta za okrevanje in odpornost,« so še pojasnili na ministrstvu.
Kot so obljubili socialnim partnerjem, bi bila lahko izhodišča za pripravo zakona v medresorsko usklajevanje posredovana še ta mesec, s sedemdnevnim rokom za pripombe, nato naj bi sledil sprejem izhodišč na vladi. S tem bi stekel 30-dnevni rok za uskladitev osnutka zakona s socialnimi partnerji, kar bi se torej lahko zgodilo novembra. Na ministrstvu si bodo prizadevali, da bo vlada predlog zakona potrdila in v DZ posredovala v prvem trimesečju 2025, so njihove obljube nedavno povzeli v Gospodarski zbornici Slovenije.
Subvencioniranje nadomestila plače za primer skrajšanega delovnega časa torej ni novost. V času epidemije covida-19 je ta tedaj začasen ukrep koristilo 10.555 poslovnih subjektov za 52.766 zaposlenih, država pa je zanj namenila 73,7 milijona evrov. V času energetske krize, ko je bil sicer precej bolj omejen, se je medtem k njemu zateklo 22 delodajalcev za skupaj 565 delavcev, kar je državo stalo nekaj več kot 300.000 evrov.
Prednost stalne sheme hitro ukrepanje
Prednost stalne sheme pred izredno naj bi bila hitra prilagoditev kriznim razmeram. »Z zagotavljanjem stalne podpore in vnaprejšnjih jasnih pogojev dostopa se v času krize, ko so ti ukrepi najbolj potrebni, zmanjša upravno in operativno tveganje uvajanja enkratnih sistemov,« piše v analizi, pripravljeni pred odločitvijo za uvedbo stalne sheme.
Avtorji raziskave so pri tem pogledali ureditve tega področja v državah EU. Že pred covidom-19 so imeli namreč stalno shemo skrajšanega delovnika v EU vzpostavljeno v Avstriji, Belgiji, Nemčiji, Franciji, Italiji, Luksemburgu, na Portugalskem in Madžarskem.
Med okoliščinami, v katerih je v teh državah mogoča uporaba stalnih shem, so navedeni zunanji dogodki, ki vplivajo na poslovanje (npr. tehnične nesreče; slabe vremenske razmere, ki vplivajo na dela v gradbeništvu ali kmetijstvu; višja sila) ter prehoden upad poslovanja (npr. zmanjšanje prihodkov ali upad naročil, ki naj bi bil začasen).
Poleg tega nekatere države, denimo Italija in Luksemburg, dovoljujejo uporabo teh ukrepov tudi v primeru težav v poslovanju, ki so strukturne narave in zahtevajo prestrukturiranje podjetja. V tem primeru je dovoljenje za skrajšan delovnik običajno pogojeno z izvedbo načrta prestrukturiranja.
Za ukrep različni viri in časovne omejitve
Sheme skrajšanega delovnega časa so lahko na voljo za vse vrste podjetij ali le za podjetja iz določenih gospodarskih dejavnosti (npr. kmetijstvo, gradbeništvo, predelovalna industrija) in/ali za podjetja določene velikosti (npr. podjetja z vsaj določenim številom zaposlenih). Večinoma zajemajo vse zaposlene, ne glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi, praviloma pa so izključeni samozaposleni.
Skrajšani delovnik države najpogosteje financirajo iz prihodkov splošne obdavčitve (npr. v Luksemburgu); iz proračuna za socialno varnost (npr. v Avstriji, Nemčiji in na Portugalskem) ali kombinacije obojega (npr. v Franciji). Ponekod so nacionalne sheme vzpostavljene kot zavarovalni mehanizem in se financirajo z ad hoc prispevki sodelujočih podjetij (npr. v Italiji).
Višina nadomestila plače delavcem za neopravljene delovne ure se določi glede na njihove plače ali glede na višino nadomestila za primer brezposelnosti, do katere bi bili upravičeni. V večini držav delavci za neopravljene ure prejmejo med 60 in 80 odstotkov zneska, ki bi ga prejeli, če bi delali, pri čemer je višina navzgor omejena.
Tudi trajanje skrajšanega delovnika je omejeno, pri čemer se omejitve razlikujejo glede na to, ali je delo popolnoma prekinjeno ali le skrajšano. Za delno prekinitev dela je najdaljše trajanje od treh mesecev (v Belgiji) do največ dveh let (v Italiji). V primeru popolne prekinitve dela pa je najdaljše trajanje običajno krajše (v Belgiji npr. štiri tedne).