Kakšen bo posameznikov dostop do zaščite pred klopnim meningoencefalitisom, je v Sloveniji odvisno od starosti in poštne številke. Družinski zdravniki so se zavzeli, da bi bilo cepljenje brezplačno za vse odrasle, a je verjetnejša širitev pravic za generacijo ali dve.
V zdravstvenih domovih se to pomlad znova vrstijo dnevi cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu. Velik del prebivalcev mora za zaščito pred boleznijo, ki lahko trajno spremeni življenje in je včasih tudi usodna, seči v svoj žep. Družinski zdravniki se zavzemajo, da bi jo za vse odrasle pokrila zdravstvena blagajna, a je za zdaj verjetnejša širitev brezplačnega cepljenja na dodatno generacijo ali dve. To bi se lahko zgodilo že letos.
Lani je za klopnim meningoencefalitisom po preliminarnih podatkih zbolelo 62 ljudi v Sloveniji. Najvišja stopnja obolevnosti je bila v primorsko-notranjski statistični regiji, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), sledita gorenjska in koroška regija. Še bistveno več obolelih je bilo leta 2022, ko so prejeli 124 prijav o klopnem meningoencefalitisu. Minuli teden so na NIJZ opozorili, da bi lahko bila zaradi razmeroma mile zime aktivnost klopov letos povečana. Izpostavili so tudi, da je cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu priporočljivo za vse prebivalce, ki so starejši od enega leta in živijo ali se gibajo na območjih s to boleznijo.
Večina prebivalcev dostopa do brezplačne zaščite še ni dobila. Osnovno cepljenje s tremi odmerki lahko posameznika stane tudi 90 evrov in več, brezplačno cepljenje pa se širi le zlagoma. V vsej državi velja to za otroke, ki v tekočem letu dopolnijo eno leto, odrasle ob dopolnjenem 49. letu in »zamudnike«, ki svoje pravice v minulih letih niso izkoristili. Med njimi so otroci, rojeni leta 2016 ali pozneje, in odrasli, ki so 49 let dopolnili leta 2019 ali pozneje. Posameznikov dostop do cepljenja je odvisen tudi od dobre volje občine. Po osnovnem cepljenju so potrebne še revakcinacije, sprva po treh letih in pozneje na pet let.
Da bi imeli vsi odrasli prebivalci možnost cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, se je tik pred koncem lanskega leta zavzel razširjeni strokovni kolegij za družinsko medicino. Pri tem bi bilo smiselno pokriti tudi revakcinacije, so ocenili v tem najvišjem strokovnem organu za družinsko medicino. »Slovenija je ogroženo območje in s strokovnega vidika je zelo pomembno, da je čim več odraslih oseb cepljenih. Gre za zelo pomemben preventivni ukrep,« so bili jasni v razširjenem strokovnem kolegiju, ki ga vodi dr. Danica Rotar Pavlič.
Predlog v mejah proračuna
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so se odločili drugače. Ministrstvu za zdravje so predlagali širitve dostopa do cepljenja brez (do)plačil, ki pa za zdaj ne bi zajele vseh prebivalcev. Po njihovi oceni bi lahko to pravico za zdaj odmerili še dodatni generaciji ali dvema, ki je za zdaj nimata. V letošnji program cepljenja bi lahko v primeru klopnega meningoencefalitisa uvrstili zaščito za posameznike, ki v tekočem letu dopolnijo 47 ali 48 let. To bi bilo mogoče urediti z že zagotovljenimi sredstvi, so pojasnili na NIJZ. Če bo njihov predlog sprejet, se bo brezplačno cepljenje omenjenih dveh generacij začelo z izidom letošnjega programa cepljenja.
Če bi se držali predloga RSK za družinsko medicino, bi bilo treba zagotoviti dodaten denar, ugotavljajo na NIJZ. To bi obenem dodatno obremenilo zaposlene v zdravstvu, so dodali, pri čemer so kadrovske zmogljivosti že tako omejene. Pri tako zelo povečanem obsegu cepljenja bi bilo hkrati težko načrtovati količino cepiva, ki bi ga potrebovali, ocenjujejo na NIJZ. Sami so tako bolj naklonjeni postopnemu širjenju brezplačnega cepljenja na vse prebivalce. Glede na nizko precepljenost proti klopnemu meningoencefalitisu bi bilo po njihovem mnenju hkrati izjemno pomembno, da bi družinski zdravniki cepljenje aktivno ponudili odraslim, za katere je takšna zaščita v javnem zdravstvu že na voljo. Trenutno gre za posameznike, ki so rojeni v letih od 1970 do 1975. Precepljenost je še najvišja pri rojenih leta 1970, ko je v primeru tretjega odmerka segla do 11 odstotkov, med rojenimi leta 1973 pa je bila po lanskih podatkih celo manj kot petodstotna. Precepljenost otrok je višja, a je večina med njimi brez tovrstne zaščite. Še najvišja, 38-odstotna, je precepljenost s tretjim odmerkom med rojenimi leta 2017, že v naslednji generaciji pa je padla na komaj četrtino otrok.
Vsaka občina po svoje
Strošek cepljenja za posameznika se od kraja do kraja razlikuje, različna pa je tudi organizacija v zdravstvenih zavodih. V Zdravstvenem domu Ljubljana cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu opravljajo v svojem cepilnem centru. Ljubljanska občina te zaščite za zdaj ne sofinancira, v zdravstvenem domu pa razmišljajo o možnosti, da bi se podobno kot lani ob posebni akciji odrekli zaračunavanju stroškov cepljenja. Posameznik bi v takem primeru plačal le za cepivo.
Tudi v Osnovnem zdravstvu Gorenjske cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu ne sofinancira nobena od 18 občin ustanoviteljic. Cena odmerka cepiva je enotna v vseh gorenjskih zdravstvenih domovih: 26 evrov znaša za starejše od 15 let, 25 evrov pa za mlajše. Pobudi o cepljenju na stroške ZZZS za vse odrasle prebivalce so v Osnovnem zdravstvu Gorenjske, ki združuje sedem zdravstvenih domov, naklonjeni.
Nekatere občine so prebivalcem že prišle naproti, a se mimogrede zgodi, da se v različnem položaju znajdejo celo pacienti istega zavoda. Iz obvestila Zdravstvenega doma Domžale je na primer razvidno, da domžalska občina pokrije po en odmerek v občanovem življenju, občina Mengeš pa kateri koli zaporedni odmerek. Občina Trzin poskrbi za pol prvega odmerka za odrasle in pol prve revakcinacije, torej četrtega odmerka za odrasle, v celoti pa subvencionira kateri koli odmerek cepiva za otroke in za prejemnike socialne pomoči. V Moravčah občanom prihranijo plačilo tretjega odmerka, občina Lukovica, ki je prav tako med ustanoviteljicami domžalskega zdravstvenega doma, pa pokrije po en odmerek na leto.
