Odbor državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor je z 12 glasovi za in dvema glasovoma proti potrdil predlog odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o izvedbi projekta drugega bloka nuklearke, ki predvideva, da bo glasovanje potekalo 24. novembra. Proti sta glasovala poslanec Levice Matej Tašner Vatovec in poslanec Svobode Miroslav Gregorič, ki sta bila poleg predsednice odbora in poslanke Svobode Nataše Avšič Bogovič tudi edina člana odbora, ki sta na seji sploh razpravljala. »Molk poslancev SDS, NSi, Svobode in SD, ko se pogovarjamo o teh stvareh, je srhljiv,« je ob tem dejal Tašner Vatovec in dodal, da ga to spominja na čase »prejšnje največje zgrešene investicije v državi«, Teš 6. Poslanca sta predlagala tudi, da se izvedba referenduma preloži za šest do dvanajst mesecev, a odbor o tem ni odločal.

Miroslav Gregorič, sicer podpredsednik odbora, se je že ob začetku seje znašel v konfliktu s strankarsko kolegico Natašo Avšič Bogovič, ko je vztrajal, da o tej temi ni mogoče razpravljati brez ministra, pristojnega za energetiko. Problematiziral je tudi način oblikovanja predloga, o katerem so v sredo razpravljali in glasovali člani odbora. Opozoril je, da bi morali člani odbora na sredini seji v skladu s sklepom državnega zbora predlog odloka o razpisu posvetovalnega referenduma šele oblikovati, namesto tega pa je bil predlog odloka že oblikovan. »Jaz sem podpredsednik tega odbora, pa ne vem nič o tem, da bi odbor pripravljal ta predlog. To je kar priletelo z neba,« je bil ciničen Gregorič. »Odlok oziroma gradiva pripravijo službe državnega zbora oziroma konkretno strokovne službe našega odbora v sodelovanju z zakonodajno-pravno službo (ZPS) državnega zbora,« mu je odvrnila Nataša Avšič Bogovič. Pojasnila je tudi, da stališče vlade na seji zastopa državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, zadolžen za nacionalni jedrski program, Danijel Levičar.

Sara Kosirnik, Greenpeace Slovenija: »Neverjetno se zdi, da ljudi sprašujete, ali podpirajo stabilno oskrbo. Seveda jo podpirajo. Težko je verjeti, da bo na referendumskem lističu zares zapisano takšno vprašanje.«

Ključnih izračunov še ni

Predlog odloka, ki so ga v sredo potrdili člani odbora, poleg datuma izvedbe referenduma vključuje tudi referendumsko vprašanje, ki je bilo tudi tokrat tarča številnih kritik. Vprašanje »Ali podpirate izvedbo projekta JEK 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?« je, kot so opozorili nasprotniki predloga, sugestivno in manipulativno. »Verjetno veste, da se je do referendumskega vprašanja negativno opredelila tudi zakonodajno-pravna služba DZ, ki je izpostavila, citiram, da to vprašanje ponuja odgovor volilcem in tako v bistvu sploh ne gre za vprašanje. To je resno opozorilo,« je izpostavila Gaja Brecelj iz okoljske organizacije Umanotera.

Nasprotniki predloga so opozarjali tudi na to, da trenutno nihče ne more zagotoviti, da nam bo JEK 2 dejansko zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo, kot namiguje referendumsko vprašanje, ter da javnost nima in do začetka kampanje še ne bo imela vseh ključnih informacij o projektu. Zoran Kus iz Umanotere je opozoril, da nas do začetka kampanje in predlaganega datuma izvedbe glasovanja loči le še nekaj tednov, vendar nekaterih ključnih izračunov še vedno ni. »Predlagam premaknitev datuma glasovanja zgolj za 6 do 12 mesecev. Kaj bi lahko izgubili v tem letu? Dobro bi bilo slišati vsaj en racionalen argument proti. Na mizi imamo zgolj nekaj preliminarnih stroškovnih izračunov za JEK 2 s strani Gen energije, ki pa žal temeljijo na močno prirejenih in podcenjenih postavkah, zato so napačni.«

Podporniki predloga so po drugi strani izpostavljali prednosti jedrske energije in izražali razumevanje dejstva, da nekaterih informacij trenutno še ni. »Bolj natančnih številk danes ne moremo imeti, saj ne vemo, kdo bo dobavitelj. To bo določeno šele na podlagi tega, kdo bo dal najboljšo ponudbo,« je dejal Igor Lengar iz društva Kelvin. »Bolj natančnih podatkov niti ni dobro imeti, saj bi v primeru, da bi določili natančno moč elektrarne, izključili kakšnega dobavitelja in zmanjšali možnosti za pogajanja. Danes imamo dovolj podatkov, imamo približen podatek glede moči, koliko bo stala elektrarna, koliko časa se gradi, po drugi strani pa, če se ne odločimo za jedrsko elektrarno, nimamo podatkov, kako bo videti alternativni scenarij.«

Priporočamo