»Domnevamo, da bodo predlagane rešitve v praksi tako policiji kot tožilstvu povzročale določene težave. Ali bodo zmanjšale učinkovitost odkrivanja in pregona storilcev kaznivih dejanj, pa bo mogoče oceniti šele, ko bodo določbe začele veljati oziroma se v praksi tudi uporabljati,« o predlogu novele zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki ga je vlada potrdila in poslala v državnozborski postopek, pravijo na vrhovnem državnem tožilstvu.
Ministrstvu za pravosodje, ki je pripravilo predlog novele, na tožilstvu sicer priznavajo, da so upoštevali številne njihove pripombe in predloge, kljub temu pa bo novela zakona precej zaostrila pogoje za pridobivanje prometnih komunikacijskih podatkov (to so podatki o tem, kdo je kdaj s kom komuniciral, ne pa tudi podatki o vsebini komunikacije) in bančnih podatkov. Zaostritev pogojev je pravosodnemu ministrstvu naložilo ustavno sodišče, ki je ugotovilo protiustavnost posameznih členov ZKP. »Imamo težko nalogo upoštevati odločbo ustavnega sodišča in hkrati zagotoviti pravne podlage, ki bodo omogočile učinkovito preiskovanje in pregon najtežjih kaznivih dejanj,« je predlog novele predstavila pravosodna ministrica Andreja Katič.
Spremembe tudi glede tajnega opazovanja
Kot pravijo na vrhovnem tožilstvu, novela dviguje dokazni standard, ki je potreben za pridobitev prometnih in bančnih podatkov, za pridobitev podatkov o imetnikih bančnih in drugih računov posameznikov pa bo po novem obvezna sodna odredba. »To bo v praksi nedvomno povzročilo težave. Ker pa je ministrstvo za pravosodje s tem sledilo izrecni zahtevi ustavnega sodišča, se temu ni bilo mogoče izogniti,« ocenjujejo na tožilstvu.
Predlog novele je zožil tudi katalog kaznivih dejanj, za katera je sploh mogoče pridobiti prometne podatke, novela pa isti katalog kaznivih dejanj hkrati oži tudi za ukrep tajnega opazovanja, o katerem ustavni sodniki sicer niso odločali. Na tožilstvu so se zavzemali, da bi zakonodaja poznala dva ločena nabora kaznivih dejanj, enega za tajno opazovanje, drugega pa za problematizirano pridobivanje prometnih podatkov, vendar so na ministrstvu vztrajali pri enem skupnem katalogu, ki so ga posledično zožili tudi za tajno opazovanje.
Črtali 12 kaznivih dejanj
Na pravosodnem ministrstvu so iz kataloga, ki velja za tajno opazovanje in pridobivanje prometnih podatkov, črtali 12 kaznivih dejanj, od protipravnega odvzema prostosti in izdaje tajnih podatkov do zlorabe položaja in zlorabe uradnega položaja. Za osem izmed 12 črtanih kaznivih dejanj bodo omenjeni prikriti preiskovalni ukrepi sicer še vedno mogoči, vendar samo v hujših oblikah, za katere je zagrožena kazen pet let zapora ali več. Pri kaznivem dejanju zlorabe uradnega položaja tako na primer ne bo več mogoče odrediti tajnega opazovanja ali pridobivanja prometnih podatkov po prvih dveh odstavkih, za katera je zagrožena kazen do dveh oziroma do treh let zapora, bo pa to še vedno mogoče za primere hujših oblik tega istega kaznivega dejanja, za katere je predpisana kazen do pet ali do osem let zapora.
Ministrica Katičeva je prepričana, da je piscem predloga novele vendarle uspelo zagotoviti rešitve, ki bodo ne le zadostile kriterijem ustavnega sodišča, temveč tudi omogočile učinkovito delo organov odkrivanja in pregona. »Na marsikateri točki smo šli do skrajnih meja, ki so po naši oceni še ustavno skladne,« pravi pravosodna ministrica. Tudi po naših neuradnih informacijah je pravosodno ministrstvo sprva pripravilo osnutek predloga, ki bi še bistveno bolj omejil tajno opazovanje ter pridobivanje prometnih in bančnih podatkov, vendar je tožilstvu nato tudi s plastičnimi primeri, kakšne posledice bi te omejitve imele v praksi, uspelo omiliti stališče ministrstva.
Slednjemu se mudi s sprejetjem novele, zato jo je v državni zbor vložila po skrajšanemu postopku. Od srede avgusta posamezni členi, ki jih je ustavno sodišče razglasilo za protiustavne, namreč ne bodo več veljali, kar pomeni, da za pridobivanje prometnih in bančnih podatkov sploh ne bo več zakonske podlage.
