Zaostruje se ton sporočil ministrstva za zunanje in evropske zadeve v zvezi z namero štajerske deželne vlade, ki si prizadeva Dachsteinsko pesem vpisati v ustavo. »Slovenija nasprotuje vsakršni relativizaciji načela ozemeljske celovitosti in suverenosti,« sporočilom iz Gradca odgovarja ministrstvo. Pričakuje, da se bo tudi dežela Štajerska namesto pobud, kot je potrjevanje zgodovinsko presežene deželne himne, ki v besedilu omenja tudi del slovenskega ozemlja, osredotočila na konstruktivno, v prihodnost usmerjeno sodelovanje ter skupne projekte v korist vseh prebivalcev na obmejnih območjih in v obeh državah.
Ministrstvo, ki ga vodi Tanja Fajon, se s temi besedami odziva na izjave štajerskega deželnega glavarja, ki vztraja pri napovedi, da bodo Dachsteinsko pesem vpisali v ustavo. »Kdor v tem vidi napad na suverenost in pravno državo, bi se moral vprašati, kakšno je stanje s pravnim priznanjem manjšin na njegovem ozemlju,« je na omrežju facebook zapisal Mario Kunasek. »V nasprotju s slovensko etnično skupino v Avstriji so Staroavstrijci, katerih materni jezik je nemščina, v Sloveniji še vedno izpostavljeni diskriminaciji in niso priznani kot avtohtona etnična skupnost.«
»Pripadniki nemško govoreče etnične skupine v Sloveniji imajo zagotovljene pravice v skladu z 61. členom Ustave Republike Slovenije,« odgovarja slovensko zunanje ministrstvo. »Z njimi slovenska vlada že vrsto let razvija dialog v medresorski delovni skupini in namenja posebna finančna sredstva za ohranjanje njihove kulture in jezika.«
JEK izpolnjuje najvišje varnostne standarde
Kunasek je v svojem odzivu terjal še odklop Jedrske elektrarne Krško. Tudi na to ima ministrstvo repliko: »Slovenija in Avstrija na strokovni ravni redno izmenjujeta informacije o vseh novostih in načrtih glede jedrske varnosti v obeh državah, kar vključuje tudi informacije o delovanju in varnosti Jedrske elektrarne Krško. Slovenija ob tem ponavlja, da Jedrska elektrarna Krško izpolnjuje najvišje mednarodne standarde jedrske varnosti.«
»Deželni glavar Mario Kunasek se je te dni s svojimi pripombami o štajerski himni kar večkrat osmešil,« je včeraj sporočil Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), ob tem pa dodal, da koalicija svobodnjakov (FPÖ) in ljudske stranke (ÖVP) v deželnem parlamentu nima dvotretjinske večine, potrebne za spremembo ustave. Vprašanje državne meje na črti Radgona–Špilje–Ivnik pa je tudi že dolgo urejeno v 5. členu Avstrijske državne pogodbe, so dodali. »Po tem členu Drava teče skozi Slovenijo in ne skozi Štajersko,« je po poročanju STA sporočil Narodni svet.
Deželni glavar prepoznava slovensko zgodovino v Avstriji
V Potrni nedaleč od Radgone v Avstriji deluje kulturni dom Pavlova hiša, upravlja ga Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko, ki zastopa slovensko manjšino v štajerski pokrajini. Društvo vseskozi opozarja na »pozabljeno manjšino« in se bori za njene, v državni pogodbi utemeljene pravice. Zamisli deželne vlade, da bi himni zagotovili ustavno zaščito, je po mnenju društva »čista simbolna politika«, ki se ne loteva dejanskih težav, kaj šele da bi jih razreševala. V odnosu deželnega glavarja Kunaska do himne s čezmejno vsebino društvo prepoznava dodatne razsežnosti. »Razumemo ga tudi kot opredelitev za slovensko zgodovino in slovensko narodno skupnost na avstrijskem Štajerskem, ki je stalen in bistven sestavni del Štajerske,« poudarjajo v Pavlovi hiši.
