Društvo za dostojno starost Srebrna nit je že oktobra pristojno ministrstvo za delo in vlado opozorilo na nesprejemljivost ureditve, po kateri bi bili lahko nekateri najrevnejši upokojenci trajno prikrajšani za višjo pokojnino zgolj zato, ker za novo pravico do zagotovljene vdovske pokojnine še ne bi vedeli ali je ne bi razumeli in bi zato nehote zamudili rok za njeno uveljavitev do konca letošnjega leta. Tudi v društvih upokojencev so opozorili, da veliko potencialnih upravičencev še ne ve, da sploh imajo pravico do zagotovljene vdovske pokojnine, ki je višja od njihove lastne ali vdovske.

Imeli bodo še dve leti časa

Ta pravica se je s ciljem izboljšanja položaja upokojenih vdov in vdovcev z najnižjimi prihodki, ki so pod pragom tveganja revščine, na novo uveljavila z letošnjim letom, vendar je zakon njeno uveljavljanje za osebe, ki so bile ob uveljavitvi zakona že upokojene, omejil le na letošnje leto. To je kot neustrezno ocenil tudi varuh človekovih pravic in pozval k podaljšanju roka. Predlagal je tudi, da bi pravica upravičencem pripadla od uveljavitve zakona naprej in ne šele od naslednjega meseca po vložitvi zahteve, sploh ob predpostavki, da pravice prej niso uveljavljali zato, ker z njo niso bili seznanjeni.

Pokojnine bodo leta 2025 izplačane na zadnji delovni dan v mesecu razen decembra, ko bo izplačilo zaradi praznikov 29. decembra.

Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) so pojasnili, da o upravičenosti ne morejo odločiti po uradni dolžnosti, saj ne bi mogli zajeti vseh potencialnih upravičencev, ker ne razpolagajo z vsemi potrebnimi podatki, na primer pri upokojencih, ki uživajo starostno pokojnino, a zanje ne vedo, da so ovdoveli.

Čeprav so na ministrstvu za delo sprva predlagali okrepljeno obveščanje javnosti o iztekanju roka, je vlada nazadnje našla rešitev ter z novelo zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja med drugim predlagala podaljšanje roka za oddajo vloge za pridobitev zagotovljene vdovske pokojnine za pol leta. Tako bi zagotovili možnost uveljavitve te pravice čim večjemu številu upravičencev, ki prejemajo najnižje pokojnine in so zato ena najbolj ranljivih družbenih skupin, so utemeljili.

Koalicijski poslanci Svobode, SD in Levice pa so ta teden na matičnem odboru za delo z amandmajem predlagali, da se rok podaljša do konca leta 2026. V SDS so predlagali, da bi se rok popolnoma odpravil. Če ima nekdo zakonsko pravico priznano, ni potrebe, da bi jo časovno zamejili z nekim rokom, so ocenili. A je določitev roka zahtevala zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Poslanci bodo o zakonu po nujnem postopku glasovali danes in ga po pričakovanjih sprejeli.

Pričakujejo še 8000 zahtevkov

Na ZPIZ so do konca prejšnjega tedna prejeli blizu 16.800 zahtevkov za zagotovljeno vdovsko pokojnino. Od tega so jih že rešili dobrih 12.400, in sicer 5500 pozitivno, 6600 negativno, v preostalih dobrih 300 primerih pa so postopek ustavili ali zahtevo zavrgli.

899 evrov je oktobra znašala povprečna starostna pokojnina,

550 evrov pa povprečna vdovska pokojnina.

Prihodnje leto bo zavod po novem, na podlagi novele, zahtevke preverjal tudi po uradni dolžnosti, a le v primerih, ko ima podatke. To je pri tistih, ki jim je bila pravica do mejnega zneska priznana od leta 1992 do 2011, ko je podoben institut že veljal. Gre za upokojence, starejše od 80 let, med katerimi jih veliko še ni vložilo zahteve. Prav tako bodo po uradni dolžnosti odločili v primeru uživalcev lastne pokojnine, ki prejemajo tudi del vdovske pokojnine, a znesek ne dosega 748 evrov. Obe skupini bosta zagotovljeni znesek prejeli s 1. januarjem 2025, tudi če bo ZPIZ odločil kasneje. »Pričakujemo, da bo še 8000 zahtevkov, 6000 po uradni dolžnosti in 2000 dodatnih vlog,« so nam odgovorili.

Ni pa bilo obveščanje o zagotovljeni vdovski pokojnini edina zadeva, ki je v zadnjih mesecih še posebej zaposlovala ZPIZ. V zadnjem času so v klicnem centru in na območnih enotah namreč opazili izjemno povečanje števila strank, ki so želele informacije, kdaj se je ugodneje upokojiti. Generalni direktor ZPIZ Marijan Papež je na podlagi že znanih podatkov, da bo rast neto plač nižja od redne uskladitve pokojnin v letošnjem letu (8,8 odstotka) – primerjava je namreč podlaga za izračun valorizacijskih količnikov za preračun osnov – opozoril, da bo upokojitev v letu 2024, torej najkasneje z 31. decembrom, ugodnejša za dobre štiri odstotke kot upokojitev v začetku leta 2025. Obstajajo pa tudi različne izjeme, zato je smiselna preveritev na zavodu.

V zadnjih dveh mesecih na ZPIZ opažajo bistveno povečanje vlog za upokojitev, ki pa jih bo v prvih treh mesecih prihodnjega leta na ta račun manj.

V 2025 za slabih pet odstotkov višje

Upokojenci naj bi prihodnje leto februarja, ko pride do redne letne uskladitve, deloma z inflacijo, deloma z rastjo plač, prejeli za slabih pet odstotkov višje pokojnine. Dokončna višina bo znana sredi februarja. Letni dodatek oziroma tako imenovani »upokojenski regres«, ki se ga upokojenci lahko nadejajo konec junija, pa naj bi bil višji za pet evrov. Izplačan bo v petih zneskih, znašal pa naj bi od 155 do 465 evrov. V Zvezi društev upokojencev Slovenije in Sindikatu upokojencev Slovenije so nad tako skromnim povišanjem ogorčeni. Kot poudarjajo, so pokojnine že tako (pre)nizke, veliko upokojencev pa živi pod pragom tveganja revščine.

Kdo je upravičen?

Do zagotovljene vdovske pokojnine so upravičeni tisti upokojenci, ki prejemajo svojo starostno, predčasno ali invalidsko pokojnino in obenem na dan uveljavitve zakona ZPIZ-2N (23. december 2023) izpolnjujejo pogoje za pridobitev vdovske pokojnine ali obratno, vendar je njihova pokojnina zdaj nižja od 748 evrov. Toda to še ne pomeni, da upravičencu avtomatično pripade najvišja zagotovljena vdovska pokojnina v višini 748 evrov, pač pa gre za seštevek starostne, predčasne ali invalidske pokojnine ter osnove za odmero vdovske pokojnine (torej pokojnine, ki jo je ali bi jo prejemal umrli), vendar največ do 748 evrov, če je seštevek višji. V seštevku se upoštevajo tudi morebitne tuje pokojnine.

Priporočamo