»Pričakoval sem dve operaciji,« je povedal Anton Jost, ki so ga v UKC Ljubljana sočasno operirali na dveh organih. Okrevanje po robotski operaciji je bilo hitrejše, kot bi bilo sicer. Nekaj dni je bil na intenzivni negi, je povedal, po dveh tednih je bolnišnico zapustil, v nekaj mesecih je že vrtnaril.
Sočasne večorganske robotske operacije bolnikom bistveno olajšajo okrevanje in izboljšajo prognozo, so poudarili v UKC Ljubljana. Pri tovrstnih posegih sodeluje tim kirurgov različnih subspecializacij. Pred uvedbo tovrstnega pristopa je bil bolnik v podobnih primerih operiran zaporedoma, med posegoma pa je bilo potrebno okrevanje. Za multidisciplinarne robotske posege so usposobljeni le v nekaj največjih univerzitetnih centrih v Evropi, ugotavljajo v UKC Ljubljana. Sami letno opravijo do pet tovrstnih operacij.
Vse širša uporaba
V enem primeru so sočasno operirali tumorja na tankem črevesu in na nadledični žlezi, v enem pa danko in žlezo prostate. »To je minimalen invaziven pristop, okrevanje je hitro, funkcionalni rezultati so dobri,« je naštel dr. Jan Grosek s kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo kirurške klinike. Robotska kirurgija, s katero so začeli v urologiji, se medtem že širi na nova področja. Po njej posegajo v ginekologiji, podobno načrtujejo tudi torakalni kirurgi.
Vseh robotskih posegov je v UKC Ljubljana okoli 400 na leto. Obstoječi robot je v polnosti izkoriščen, ugotavljajo tamkajšnji strokovnjaki, ki ta čas čakajo še na drugega robota. Število robotskh operacij bi lahko po trenutnih ocenah s tem naraslo na 500 do 600 letno.
Kaj pa druge bolnišnice?
Po besedah dr. Simona Hawline s kliničnega oddelka za urologijo kirurške klinike robotika danes ni nadstandard v zdravstvu. Kitajski izdelki, ki prihajajo tudi na evropsko tržišče, obetajo še pocenitev robotov, ki stanejo od tri do pet milijonov evrov. »Vsekakor je to draga, a nujno potrebna tehnologija,« je ocenil Hawlina. Zavzel se je za spremembe pri financiranju tovrstnih storitev, tako da večje število operacij bolnišnici ne bi prineslo izgube. Če bi zdravstvena blagajna pokrila vse storoške, bi bil to velik plus, je poudaril. Novi robot bo po trenutnih ocenah v UKC Ljubljana prispel v nekaj mesecih, po mnenju Hawline pa bil bil smotrn tudi nakup tretjega, pri katerem bi bile operacije opravljene skozi eno samo luknjico. V Sloveniji bi potrebovali vsaj pet tovrstnih sistemov, je ocenil: »Ne vidim razloga, da v Izoli, na Onkološkem inštitutu in v UKC Maribor ne bi imeli robotskega sistema.« Odprta kirurgija in takoimenovana laparoskopija bosta pri operacijah sicer ostali tudi v prihodnje, je napovedal Hawlina. Robotska kirurgija pa je po njegovem opažanju smiselna takrat, ko bolniku prinese veliko dobrobit.
Nov sistem za robotsko kirurgijo imajo medtem v Celju. V tamkajšnji splošni bolnišnici so začeli posege s pomočjo robota, takrat je šlo za operacije raka prostate, leta 2010 opravljati kot prvi v Sloveniji. Šele kasneje so do robota prišli v UKC Ljubljana, kjer ga uporabljajo od leta 2018. Strokovnjaki, ki imajo z njo že izkušnje, so vseskozi izpostavljali veliko natančnost, hitrejše vračanje bolnika k vsakodnevnim opravilom in druge prednosti tovrstne tehnologije. Že od začetkov robotske kirurgije v Sloveniji so se vrstili tudi pozivi stroke, da je treba začrtati prihodnost teh operacij s financiranjem vred.
