Več bolnikov, ki so se z izločalno stomo vrnili iz bolnišnice, so letos presenetili obiski predstavnikov proizvajalcev, dobaviteljev ali distributerjev pripomočkov za oskrbo stome. Na dogajanje, ki so ga pod drobnogled vzeli v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije, opozarjajo patronažne medicinske sestre in pacienti, ki so izkusili tovrstne sporne prakse. »Osebe pacientom ponujajo pomoč pri negi stome in hkrati tržijo svoje proizvode,« so v zbornici izpostavili v dopisu, ki so ga naslovili na pristojne razširjene strokovne kolegije in na urad informacijskega pooblaščenca.
Predstavniki ponudnikov, ki v takih okoliščinah obiskujejo bolnike, navadno niso izobražene enterostomalne terapevtke oziroma diplomirane medicinske sestre, ugotavljajo v zbornici. Patronažne medicinske sestre, ki bi lahko ponudile strokovno pomoč, po drugi strani marsikdaj sploh niso bile obveščene o odpustu pacienta s stomo. Ponekod pa je za bolnikov odhod iz bolnišnice poleg patronaže izvedela še oseba iz podjetja, ki ponuja pripomočke za stomo, torej za kirurško oblikovano odprtino. Predstavniki ponudnika so nekatere paciente obiskali še pred patronažno medicinsko sestro, so opozorili v zbornici.
Neprimerni pripomoček lahko povzroči zaplete
Tovrstni dogodki imajo lahko za bolnika resne posledice, je razvidno iz svaril zbornice. Pacienti s stomo se iz bolnišnice na primer vrnejo z ustreznim pripomočkom, predstavniki podjetja pa mu ponujajo druge vrste izdelek, so izvedeli. »Vse to paciente s stomo oziroma njihove svojce zelo zmede ter ruši strokovno delo naših kolegic iz bolnišnic in tudi patronažnih medicinskih sester,« ugotavljajo. Neprimeren pripomoček lahko ob stomi povzroči zaplete, so dodale predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman, predsednica sekcije medicinskih sester v enterostomalni terapiji Renata Batas ter predsednica sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti Staša Rojten. V zbornici so tako predlagali, da bi v prihodnje vsak pacient, ki bi potreboval nadaljnjo obravnavo patronažne službe, prejel delovni nalog za nego na domu že v bolnišnici. S tem bi omogočili tudi predajo podatkov o pacientu patronažni službi, so pojasnili. Prav tako opozarjajo, da bo treba sprejeti ukrepe za preprečevanje nepooblaščenega zbiranja, obdelave oziroma razkritja podatkov pacientov s stomo. Zdravstveni delavci lahko podatke predajo samo zdravstvenim ustanovam, kadar je to potrebno zaradi zagotavljanja kontinuirane zdravstvene oskrbe pacienta, sporočajo.
»Ne želimo, da bi pacienti s stomo ostajali brez ustrezne obravnave,« je poudarila izvršna direktorica zbornice Anita Prelec, ki bolnikom ob nepričakovanih obiskih ponudnikov pripomočkov priporoča previdnost. Področje enterostomalne terapije je sicer med prvimi v zdravstveni negi, ki jih bo v prihodnje zajela specializacija. Strokovni napredek je bil pri tej terapiji velik, ugotavlja sogovornica, bolnikom pa so lahko v podporo tudi v društvih pacientov.
Klici v imenu zdravstvenih ustanov
Kako so ponudniki pripomočkov izvedeli za bolnike, ki se s stomo vračajo iz bolnišnic, za zdaj ni znano. Aktualni dopis zbornice zdravstvene in babiške nege sicer ni prvo letošnje opozorilo o neprimernih praksah trženja in prodaje bolnikom. V UKC Ljubljana so jih avgusta obveščali, naj bodo pozorni na telefonska povabila na preglede v optikah, ki se sklicujejo na ljubljansko očesno kliniko. Navedli so primer optike Zoom, kjer pa so očitke zavrnili. V pojasnilih za medije so v omenjeni optiki zatrjevali, da pacientom nikoli ne omenijo sodelovanja z očesno kliniko. V UKC Ljubljana so zagotovili, da o sumih zlorab dosledno obveščajo pristojne organe.
Tako so nedavno ravnali tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer so prejeli prijavo o klicu v imenu programa Svit. Klicatelj je ponujal brezplačni pregled ožilja na domu s subvencionirano terapijo. Spomnimo, da program Svit sploh ni namenjen zdravljenju ožilja, ampak zgodnjemu odkrivanju raka in predrakavih sprememb debelega črevesa in danke. Na NIJZ poudarjajo, da se komunikacija v okviru tega programa s prebivalci tudi sicer nikoli ne nanaša na prodajo izdelkov ali storitev. Ljudem, ki bi prejeli podobne klice, svetujejo, naj nemudoma prekinejo komunikacijo, o svoji izkušnji pa naj obvestijo NIJZ in policijo. Prebivalcem so pojasnili tudi, kako lažje prepoznati zlorabo. »Klicatelji, ki se lažno predstavljajo, pogosto zahtevajo takojšnje plačilo ali podpis dokumentov,« opažajo na NIJZ.
