Kaja Kallas je Tanjo Fajon v nedeljo zvečer pisno obvestila, da zaradi umika podpore slovenske vlade ne more več vztrajati pri glasovanju o njenem imenovanju za posebno predstavnico EU za Sahel. Po navedbah nekdanje zunanje ministrice ji je še sporočila, da drugih ministrov ni mogla prepričati, naj predlog podprejo, saj je za premierjem Janezom Janšo stala Evropska ljudska stranka (EPP). Za položaj bo zato predlagala drugo kandidatko. Fajonova je razplet označila za zmago dnevne politike nad državnimi in evropskimi interesi. Slovenija je po njeni oceni izgubila priložnost za visoko zastopanost v evropski diplomaciji, zaradi domačega političnega obračunavanja pa tudi del vpliva in ugleda.
Kallasova je sicer konec junija države članice obvestila, da je Fajonovo po končanem izbirnem postopku izbrala za najbolj kvalificirano kandidatko. Do dokončnega imenovanja je manjkala še potrditev držav članic v Svetu EU. V Evropski službi za zunanje delovanje (EEAS) navedb Fajonove niso ne potrdili ne zanikali. Na vprašanje, ali je Kallasova prejela pismo slovenskega zunanjega ministra Toneta Kajzerja in ali je slovensko nasprotovanje vplivalo na njeno odločitev, je tiskovni predstavnik EEAS Anouar El Anouni odgovoril, da internih postopkov ne komentirajo.
Podpora Goloba, ne pa tudi sklep vlade
Spomnimo: Kaja Kallas je 14. maja države članice pozvala, naj predložijo kandidate za položaj posebnega predstavnika EU za Sahel. Slovensko stalno predstavništvo je poziv dan pozneje poslalo zunanjemu ministrstvu, kandidatura Fajonove pa je bila 19. maja posredovana EEAS. V dokumentaciji so bili nominacijsko pismo, ki ga je podpisala takratna generalna sekretarka ministrstva Barbara Žvokelj, motivacijsko pismo in življenjepis kandidatke ter priporočilno pismo tedanjega premierja Roberta Goloba. Vlada o kandidaturi ni odločala, prav tako je nista obravnavala vladna komisija za kadrovske in administrativne zadeve in parlamentarni odbor za zadeve EU.
Sedanje vodstvo zunanjega ministrstva ob tem kot ključno pomanjkljivost postopka navaja prav manko sklepa vlade. V poročilu, s katerim se je vlada seznanila v petek, pa se je oprlo na mnenje službe vlade za zakonodajo, da državo pri takšnih kadrovskih postopkih zastopa vlada. Ker je nominacijsko pismo podpisala generalna sekretarka ministrstva, neposredno podrejena Fajonovi, naj bi šlo za ravnanje »mimo oziroma onkraj zakonskih pristojnosti in pooblastil«. Ministrstvo zato prevprašuje tudi veljavnost same nominacije.
Premier Janez Janša je razplet na spletu pospremil z zapisom, da je »saga« končana. Poudaril je, da težava ni v omejenih pooblastilih Golobove vlade, ki je po konstituiranju novega DZ opravljala le še tekoče posle, temveč da pristojni organ o kandidaturi sploh ni odločal. Fajonova takšno razlago zavrača. Zagotavlja, da je bila njena kandidatura vložena enako kot prejšnje kandidature za primerljive mednarodne položaje ter da je bil postopek pregleden in pravilen. Kajzerja naj bi o njej obvestila na dan primopredaje poslov, ta pa naj bi ji takrat zagotovil podporo, pozneje pa je zavzel nasprotno stališče. Po neuradnih informacijah je Kallasovo v petek obvestil, da postopek ni zadostil načeloma preglednosti in integritete ter da Fajonova ne uživa podpore sedanje vlade.
SD: Revanšizem na škodo Slovenije
V SD so preprečitev imenovanja svoje nekdanje predsednice označili za politični revanšizem na škodo ugleda, vpliva in interesov Slovenije. »Slovenija ni uspela. Slovenija je izgubila,« so se odzvali na besede Janše. Vladi očitajo, da je politični in diplomatski aparat uporabila za obračun s politično nasprotnico. »Države, ki razumejo diplomacijo, se borijo za svoje ljudi na pomembnih mednarodnih položajih, Janševa vlada pa se bori proti njim in nato lastno škodovanje Sloveniji razglaša za zmago,« so zapisali.
Dogajanje je za Dnevnik komentirala dr. Ana Bojinović Fenko, profesorica mednarodnih odnosov na ljubljanski FDV. Glede na to, da predloga ni posredovala država članica EU, ampak visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko EU, je po njenem mnenju treba odločitev slovenske vlade motriti na dveh ravneh – z vidika interesa države in pa interesa vlade. »V prvem oziru je razlaga za odločitev ta, da Fajonova na mestu posebne predstavnice EU ogroža državni interes Slovenije. Kar je povsem neskladno z zunanjepolitičnim ciljem aktualne vlade, napovedanim v koalicijski pogodbi (str. 33), kjer vlada trdi, da bo stremela k 'aktivnemu sodelovanju Slovenije pri oblikovanju politik EU, h krepitvi vloge Slovenije v institucijah EU',« je izpostavila sogovornica.
Bojinović-Fenkova je dodala, da odločitev tudi ni skladna z vladnimi poudarki o ohranjanju suverenosti države v odnosu do EU – prav tako zapisanimi v koalicijski pogodbi –, ki pomeni delovanje na podlagi primarnosti interesa države in ne supranacionalnih evropskih institucij: »Iz tega je mogoče sklepati, da je vlada sama sebi zastavila kontradiktorne zunanjepolitične cilje. Glede same odločitve pa je mogoče reči, da krepitev diplomacije EU, ki je supranacionalna institucija EU, ni skladna s trenutnim dojemanjem nacionalnega interesa Slovenije. Da je ta pogled antizgodovinski, neproduktiven za malo državo in da izničuje dosedanje napore države, ki so bili doseženi v EU z vidika proaktivne drže Slovenije za enoten zunanjepolitični glas EU, verjetno ni treba posebno poudarjati. Z vidika objektivnega nacionalnega interesa Slovenije ocenjujem, da gre za zunanjepolitično odločitev, ki povzroča neposredno škodo državi.«
Eliminacija notranjepolitične konkurence
Sogovornica z ljubljanske FDV je sicer še poudarila, da na to, da v ospredju ni interes države, ampak interes vladajočih, kaže tudi to, da se je Tanja Fajon v EU vendarle uveljavila kot proaktivna političarka, zagovornica kolektivnega interesa in iskanja evropskih rešitev. »Slednje ideološko in z vidika notranjepolitičnega boja ni pogodu aktualni vladi, zato jo je očitno identificirala kot grožnjo in jo na evropskem parketu eliminirala kot notranjepolitično konkurenco. Ta poteza vsekakor vpliva na kredibilnost Slovenije v EU. Drugim državam članicam namreč jasno sporoča, da institucije EU ne delujejo po pričakovanjih države in da bo Slovenija odslej v EU delovala samo po lastnih interesih, brez upoštevanja evropskega skupnega dobrega,« komentira Bojinović-Fenkova.
S tem po mnenju sogovornice aktualna slovenska vlada v Evropo pošilja sporočilo, »da članstvo v EU in recimo veto v okviru zunanje politike EU razume izključno kot pravico in ne premore politične zrelosti, da bi ju razumela tudi kot odgovornost«. Ta odločitev bo partnericam v EU tudi dala vedeti, tako Bojinović-Fenkova, da na Slovenijo ne morejo računati kot na državo, ki primarno išče normativno pogojene skupne evropske rešitve, kar je drža, ki jo po pravilu zavzemajo male države članice. Zato podčrtava: »Nasprotno, partnerice lahko pričakujejo, da se bo Slovenija pragmatično obračala po vetru glede na najvišje ponudnike, ki bodo zadovoljili interese vlade Janeza Janše. Država lahko s takšnim odnosom računa zgolj na (ne)milost tovrstnih enako mislečih vlad držav članic, kar lahko nevarno vodi v politično perifernost in celo izolacijo. Primer je Slovaška pod Fičem, skrajni primer je Madžarska pod Orbanom.«
Opozicija kritična, Resnica ne komentira
Za komentar dogajanja smo prosili tudi druge parlamentarne stranke. Vprašali smo jih, kako komentirajo dogajanje. In ali je v interesu Slovenije, da na takšnem položaju ni slovenske predstavnice. Od NSi in Demokratov odgovora nismo prejeli, iz Resnice pa so nam sporočili, da zadeve ne komentirajo. So se pa odzvali iz Levice in Svobode. »Težko je razumeti destruktivnost in zlonamernost Janševe vlade. Nekdanja zunanja ministrica Tanja Fajon je bila kot najprimernejša predstavnica EU v Sahelu izbrana na razpisu evropske komisije in bi med vsemi Slovenci zasedla po našem vedenju drugo najvplivnejšo funkcijo v EU. V Sahelu ne bi bila kot predstavnica Slovenije, a vsaka državotvorna vlada razume interes države v imenovanju svojih državljanov na tako vplivna mesta v mednarodnih organizacijah,« so odgovorili iz Levice, kjer menijo, da gre za nezrelo potezo vlade.
»Če želimo imeti v svetu vpliv, moramo podpirati vse kandidate,« so nam medtem odgovorili iz Svobode. Pri tem pa spomnili na besede predsednika stranke Roberta Goloba, ki je prejšnji teden opozoril, da je Fajonova prestala celoten izbirni postopek evropske zunanje službe. »Razpis, razgovori, zaslišanja. Po poročanju medijev je prepričala Nemčijo, Francijo, Belgijo, nasprotovala ni nobena država članica. Razen ene – Slovenije,« je dejal. Pri tem pa poudaril, da izbira predstavnika ni stvar Ljubljane, ampak Bruslja in držav članic EU. Zaradi tega je potezo premierja Janeza Janše, ki je nasprotoval kandidaturi Fajonove, označil za nedopustno in sramotno.