V okviru enajste prednostne osi evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020 so bila evropska sredstva namenjena krepitvi zmogljivosti nevladnih organizacij (NVO) za zagovorništvo in izvajanje javnih storitev ter za organizacijski razvoj NVO. Ti ukrepi so bili po navedbah ministrstva za kohezijo usmerjeni v krepitev medsektorskega sodelovanja in vzpostavljanje partnerstev z namenom reševanja družbenih izzivov.
Skrbijo, da je družba v dobri kondiciji
»Za nevladne organizacije je najpomembnejše, da v fokusu tovrstnih razpisov ostajajo teme in akcije, ki so bistvene za dobro kondicijo slovenske družbe, a zanje praviloma ni na voljo domačega proračunskega financiranja: človekove pravice, demokracija, pravna država,« nam je razložila Aleksandra Pavlič, projektna svetovalka pri CNVOS, krovni mreži slovenskih nevladnih organizacij. Kot pravi, evropska sredstva podporo zagotovijo tako lokalnim društvom kot vseslovenskim nevladnim organizacijam. Na voljo so sredstva za hitre odzive oziroma akcije, kot tudi daljša programska podpora. Predvideno je tudi stoodstotno financiranje aktivnosti.
»Prizadevamo si, da so naši javni razpisi vzorčni in zato administrativno nezahtevni, odločanje o razdelitvi sredstev pa transparentno, ustrezno obrazloženo ter usmerjeno h konkretnim rezultatom, ki spreminjajo našo skupnost na bolje,« ob tem poudarja Pavličeva.
In kaj konkretno imajo od tega državljani? »Ponosni smo, da smo v okviru dosedanjih finančnih programov nevladnim organizacijam pomagali zaščititi Anhovo pred novim onesnaževanjem, financirali delovanje Muzeja norosti na Tratah, omogočili nakup desetih hektarjev gozda v Triglavskem narodnem parku za ohranitev ogroženih živalskih vrst, pomagali zmanjšati zaparkiranost parkirnih prostorov za invalide, Pravni mreži za varstvo demokracije pomagali braniti svobodo govora in združevanja …« nekaj izvedenih projektov našteje Pavličeva.
Aktivnosti se nadaljujejo
CNVOS je bil pred kratkim ponovno uspešen na razpisu evropske komisije in uspelo mu je zagotoviti novih 2,6 milijona evrov za slovenske nevladne organizacije. Njihov novi štiriletni donatorski program pod imenom Impact4values 2.0 pomeni nadaljevanje njihovih dosedanjih donatorskih programov (Impact4values in Active citizens fund), s katerimi so od leta 2019 naprej s petimi milijoni evrov že podprli delo več kot 100 nevladnih organizacij.
V programu Active citizens fund je bilo denimo za projekte nevladnih organizacij na voljo več kot tri milijone evrov. Programska sredstva sklada so bila v obdobju med letoma 2019 in 2023 razdeljena prek petih javnih razpisov. Prav tako je imel nevladni sektor na voljo dva milijona evrov iz programa Impact4values (2022–2025) prek javnih razpisov, usposabljanj, mentorske mreže in podobno. Julija 2021 je CNVOS objavil tudi poziv za finančno podporo akcij za obrambo demokracije, prek katerega so nevladnim organizacijam za obrambo demokracije, človekovih pravic in vladavine prava namenili 100.000 evrov.
Ključni vir financiranja
»Evropska sredstva so za nevladne organizacije v Sloveniji pomemben oziroma ključni vir financiranja programov in projektov. Brez teh sredstev se številni programi, namenjeni ljudem, ne bi mogli izvajati,« opisuje Mirna Buić iz koprskega društva PiNA, ki že več kot petindvajset let spodbuja družbeno odgovorne prakse in krepi kulturo dialoga.
PiNA se večinoma financira iz različnih programov EU, tako da sredstva EU sestavljajo največji delež njihovih prihodkov. So točka Europe direct in ljudi informirajo o pravicah, ki jih imajo v EU. Prav tako so nacionalna informacijska točka programa CERV.
V pretekli perspektivi kohezije so denimo izvajali program krepitve in razvoja NVO v obalno-kraški regiji oziroma Stičišče NVO Istre in Krasa – Iskra. V okviru Mreže raziskovalnih umetnosti in kulture so ustanovili laboratorij HEKA. Gre za enega ključnih programov, ki jih je PiNA izvedla v zadnjih letih, namenjen pa je raziskovanju ter promociji prepleta umetnosti, znanosti in tehnologije.
Delovanje društva PiNA je sicer v veliki meri usmerjeno k opolnomočenju mladih in ranljivih skupin, kot so narodne in etnične manjšine ter priseljenci. Mladim so s projekti, kot so Dodaj, Pogon in Katalizatorji, omogočili pridobiti znanja in veščine za lažje zaposlovanje. S projekti in programi, kot sta Inter-kul-tur-Istra in Okusi medkulturnosti, pa so etnične skupnosti in priseljence opremili z znanji za lažji vstop na trg dela na področju kulture, turizma in kulinarike ter gastronomije. Poleg tega so vzpostavili Središče za medkulturni dialog, v okviru katerega so opolnomočili strokovne delavce za delo s priseljenci, spodbudili razvoj in vpeljavo medkulturnih mediatorjev, ozaveščali lokalno prebivalstvo o izzivih in pomenu vključevanja ter priseljencem ponujali pomembna znanja in informacije za vključitev v lokalno okolje. Še pred tem so izvedli nacionalno medijsko kampanjo Vsi smo migranti (AMIF, ministrstvo za notranje zadeve), ki je bila prav tako namenjena ozaveščanju javnosti o pomenu in izzivih integracije in migracij v Sloveniji.
»Poleg finančne podpore pa evropska sredstva prinašajo tudi nove priložnosti za krepitev zmogljivosti NVO, (mednarodno) povezovanje, ki prinaša izmenjavo dobrih praks, in dolgoročni razvoj sektorja,« še pravi Buićeva.
