V okviru pogajanja za pokojninsko reformo delodajalci niso pristali na povišanje prispevnih stopenj za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Na pogajalski mizi je bila med drugim tudi možnost, da bi se v zameno za postopen dvig prispevnih stopenj nov prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki naj bi ga začeli plačevati s 1. julijem letos, prilagajal dejanskim izdatkom oziroma da bi se z njim plačevalo le tistih storitev, ki se dejansko izvajajo. Takega dogovora socialni partnerji na koncu niso sklenili: sporni člen, po katerem naj delodajalci višine prispevka za dolgotrajno ne bi več javno problematizirali, pa je bil iz dogovora o novi pokojninski zakonodaji nazadnje umaknjen.
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je danes pojasnil, da bodo pogovore v okviru ekonomsko-socialnega sveta nadaljevali prihodnji teden. Ob tem vztrajal, da je prispevek za izvajanje dolgotrajne oskrbe nujen. »Govorimo o novem stebru socialne države, ki ga na novo vzpostavljamo, pravice, ki jih zakon prinaša, v tem obsegu do zdaj niso obstajala in to za to je potreben denar.« Maljevac je spomnil, da je bila zaveza že prejšnje vlade, da se sprejme zakon o dolgotrajni oskrbi kot pogoj za prejem sredstev Evropske komisije iz načrta za okrevanje odpornost. “To je ta vlada in naše ministrstvo tudi naredilo, vključno z zagotovljenim financiranjem, ki je predpogoj, da se sistem izvaja.”
Na ministrstvu sicer ne zanikajo, da bodo letos, ko se bo sistem šele uveljavljal, s prispevkom zbrali preveč sredstev – neuradno 180 milijonov evrov –, kar pa naj bi omogočilo vzdržnost sistema vsaj še nekaj prihodnjih let. Delodajalci zbiranju na zalogo brez jasnih projekcij, koliko denarja bo potrebnega glede na obseg storitev, ki jih bo z omejenim kadrom mogoče zagotoviti, nasprotujejo.
Na novo storitev naj bi čakali vsaj tri mesece
S 1. julijem se bo sicer formalno uveljavila nova pravica do dolgotrajne oskrbe na domu (skupaj s storitvami za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrbo). Potencialni bodoči uporabniki bodo lahko vlogo na vstopnih točkah na centrih za socialno delo lahko začeli oddajati 1. junija. Minister optimistično napoveduje, da bo na odločbo in nato še osebni načrt, s katerim bo uporabnik tudi dejansko prejel pravico, treba čakati približno tri mesece.
Z novo pravico bodo uporabniki prejeli določen obseg brezplačnih storitev socialne oskrbe na domu glede na kategorijo (od 20 do 110 ur mesečno). Zdaj morajo za pomoč na domu doplačevati v povprečju šest evrov na uro - občine storitev v povprečju sofinancirajo v višini 70 odstotkov – toda hkrati lahko prejemajo tudi dodatek za pomoč in postrežbo (184 do 524 evrov). Do tega v novem sistemu ne bodo več upravičeni, zato bodo morali preračunati, v katerem primeru se jim prehod v nov sistem sploh izplača. Na ministrstvu za solidarno prihodnost konkretnih izračunov še nimajo. Pomoč na domu zdaj prejema približno 9000 oseb, še 2000 do 3000 nanjo še čaka. Mrežo izvajalcev dolgotrajne oskrbe na domu morajo do 1. maja vzpostaviti občine. Do zdaj so to storili oziroma potekajo postopki v približno 80 odstotkih občin. Dolgotrajno oskrbo na domu bodo v veliki večini izvajali obstoječi izvajalci pomoči na domu, a bo glede na pomanjkanje kadra uveljavljanje postopno.
Na ministrstvu pričakujejo, da bodo lahko na vstopnih točkah v letošnjem letu obdelali približno 11.000 vlog.
1. decembra pa bo začela veljati pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji. Vsi, ki bodo takrat že v institucionalnem varstvu, bodo v nov sistem prevedeni avtomatično, drugi, ki bodo vstopali na novo, pa bodo morali oddati vlogo. Minister zagotavlja, da bodo po novem oskrbovanci plačevali le za hotelski del (hrano in nastanitev), kar naj ne bi bilo več od višine zagotovljene pokojnine (748 evrov), socialne storitve v pripadajočem obsegu ur bodo plačane iz novega prispevka, zdravstvene pa, tako kot doslej, iz zdravstvenega zavarovanja.
