Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju uprava) smo v sredo ob 7.30 poslali vprašanja v povezavi s čebelarstvom Vajda. Na našo popoldansko ponovitev prošnje za odgovore so se odzvali s pojasnilom, da nam jih bodo »zaradi trenutno povečanega priliva zadev, ki se obravnavajo v naši PR-službi« posredovali do konca tega tedna. Glede na akutnost problema smo znova prosili za pisne odgovore ali za zagotovitev sogovornika še isti dan, v nasprotnem primeru bomo bralce seznanili, da informacije skrivajo. Ponovili so, da bomo odgovor prejeli do konca tedna, saj ga »zaradi drugih nalog« ne morejo poslati še isti dan. Napovedali so tudi, da bodo, če bomo v članku neresnično navedli, da uprava skriva informacije, ustrezno ukrepali.
Urni pri zanikanju, počasni pri obveščanju
Napoved so včeraj ažurno uresničili.
»Ustrezno« so ukrepali tako, da so na spletno stran uprave, na kateri potrošniki nemalokrat zaman pričakujemo ažurne informacije, povezane z varnostjo hrane, goljufivimi praksami, zdravjem in dobrobitjo živali, obesili »odziv na članek, objavljen 16. januarja 2025 v časopisu Dnevnik«. V njem so zanikali, da bi skrivali informacije o domnevno sporni praksi ekološkega čebelarstva Vajda.
So pa ponudili novo, tretjo razlago, zakaj na naša vprašanja niso mogli odgovoriti isti dan. Izgovora o »povečanem prilivu zadev v PR-službo« in obremenjenosti z »drugimi nalogami« je včeraj nadomestilo pojasnilo, da zaradi interesa preiskave, ki še poteka, javnosti o ugotovitvah še ne morejo obveščati. Če bi nam to pojasnili takoj, bi to zapisali v včerajšnjem članku v Dnevniku, zato spletne strani uprave ne bi bilo treba obremenjevati z javnim odgovorom našemu časniku.
Ne glede na interes preiskave, ki naj bi upravi onemogočal, da potrošnikom razkrije, ali nemara uživamo sporen med, odgovore pričakujemo danes, saj so nam v sredo obljubili, da jih dobimo do konca tedna. Med drugim nas je zanimalo, zakaj so se v primeru čebelarstva Vajda odločili za tako redek postopek, kot je hišna preiskava. Na tem področju so bile po našem spominu v zadnjega četrt stoletja le tri hišne preiskave: v zadevi kloramfenikola v mleku, v primeru hrenovk, salam in klobas, narejenih iz mesa odsluženih športnih konj, in v primeru Debevčevih strupenih palčk za zdravljenje bolezni čebel. Upravo smo tudi vprašali, koliko kozarcev medu, kupljenih v trgovini, so inšpektorji našli pri Vajdovih doma, koliko medu je moralo lani uničiti to čebelarstvo in zakaj so inšpektorji pri njih našli zdravila, ki jih v čebelarstvu ni dovoljeno uporabljati, je bila kdaj sporna kakovost medu, ki so ga Vajdovi dostavili javnim zavodom … Takojšnje in objektivne informacije v zvezi s tem bi utegnile zanimati tudi poslanke in poslance ter goste državnega zbora, ki se udeležujejo sej parlamentarnih odborov, kajti na njih jim ob čaju vselej ponudijo tudi med z napisom Vajda.
Med in izdelki čebelarstva Vajda niso več ekološki
Upravo smo tudi vprašali, ali so inšpektorji v tem primeru certifikacijskemu organu nemara predlagali odvzem certifikata za ekološko čebelarstvo. V »interesu preiskave« nam niso odgovorili niti na to vprašanje, zato smo za pojasnilo prosili Roberta Rojka, direktorja Inštituta KON-CERT Maribor, ki je vodilni certifikacijski organ na področju kmetijstva. Rojko je na tem inštitutu tudi vodja enote za certificiranje ekološke pridelave. Dejal je, da čebelarstvo Vajda od 5. decembra 2024 nima več ekološkega certifikata za čebele, med, cvetni prah, propolis in vosek. Odvzeli so mu ga »zaradi neskladnosti z ekološko zakonodajo«. Rojko je zanikal, da so to storili na predlog inšpekcije, naši viri pa pravijo nasprotno, da naj bi že lansko jesen, potem ko naj bi inšpektorji v medu Vajdovih ugotovili neskladnost, nadzor na tem čebelarstvu skupaj opravili eden od njihovih kontrolorjev in dve inšpektorici. Na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije je čebelarstvo Vajda še vedno navedeno med ekološkimi čebelarji.
