Na posvetovalnem referendumu, ki je kot eden od skupno treh posvetovalnih in ob še enem zakonodajnem potekal 11. oktobra, je proti ukinitvi rtv-prispevka glasovalo 464.999 oz. 50,16 odstotka volivcev, za pa 462.099 oz. 49,84 odstotka volivcev. To pomeni, da je bilo proti 2900 glasov več kot za, kažejo uradni izidi, ki jih je v četrtek predstavila Državna volilna komisija.
Nasprotniki ukinitve rtv-prispevka: Izid referenduma vladi ni dal legitimnosti za ukinitev prispevka
Izid referenduma vladi ni dal legitimnosti za ukinitev obveznega rtv-prispevka, so v današnji skupni izjavi za javnost ob uradni ugotovitvi izida referenduma zapisali Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije, Koordinacija novinarskih sindikatov Radiotelevizije Slovenija (RTVS), zavod Danes je nov dan, Amnesty International Slovenije ter posamezni strokovnjaki Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević, Igor Vobič, Brankica Petković, Gorazd Kovačič in Barbara Rajgelj.
Po mnenju podpisnikov tesen izid ni razlog za njegovo relativizacijo. Vlada po njihovi oceni ne more razglašati posvetovalnega referenduma za pomemben izraz volje volivcev le takrat, ko potrjuje njene predloge. Sklicevanje na "želje vseh volivcev" ne more pomeniti uresničevanja predloga, ki na referendumu ni dobil podpore. V nasprotnem primeru bi referendum služil le kot naknadna legitimacija že sprejetih političnih odločitev, so navedli.
Kot še posebej problematične izpostavljajo ideje o prostovoljnem financiranju RTVS. "Takšne ideje niso le v nasprotju z referendumskim rezultatom, temveč odpirajo vprašanje spoštovanja obveznosti države kot ustanoviteljice javnega medija," so navedli.
Poudarili so še, da referendumskega rezultata ni mogoče uporabiti kot pretvezo za uvajanje rešitev, ki javnosti pred glasovanjem sploh niso bile predstavljene. Opozorili so, da posvetovalni referendum o rtv-prispevku ni potekal kot samostojna in poglobljena javna razprava o prihodnosti javnega medija.
Skrbijo jih izjave predstavnikov vlade, ministrstva za kulturo in stranke SDS po referendumu, da je treba poiskati "rešitev za vse volivce" oziroma da bi rtv-prispevek v prihodnje plačevali le tisti, "ki to želijo". Prav tako jih skrbi napovedovanje novih modelov financiranja, še preden je bila referendumska odločitev sploh uradno potrjena.
Ob tem so nasprotniki ukinitve obveznega rtv-prispevka izpostavili, da referendumski rezultat ni sporočilo le vladi, da večina volivcev podpira neodvisen javni medij, temveč vsebuje tudi pomembno sporočilo za RTVS.
RTVS mora izid referenduma razumeti kot opozorilo za krepitev zaupanja javnosti
"Čeprav večina volivcev ukinitve obveznega rtv-prispevka ni podprla, je zanjo glasovalo 462.099 volivcev. Tega dejstva ni mogoče prezreti. RTVS mora zato referendum razumeti ne le kot zavrnitev političnega posega v njen sistem financiranja, temveč tudi kot opozorilo, da mora okrepiti zaupanje javnosti," so zapisali v izjavi za javnost.
Od vodstva, organov upravljanja in vseh odgovornih na RTVS pričakujejo, da bodo to sporočilo vzeli resno in sprožili odprt, vključujoč in javnosti dostopen proces razprave o prihodnosti javnega medija. "Pri tem ni dovolj obramba obstoječega stanja. RTVS mora jasno pokazati, da sliši kritike, jih je pripravljena javno obravnavati ter v dialogu z gledalci, poslušalci, civilno družbo, strokovno javnostjo in zaposlenimi oblikovati odgovore na razvojne izzive javnega servisa," so izpostavili.
Pričakujejo več neposrednega dialoga z gledalci in poslušalci, več prisotnosti na terenu, več pojasnjevanja poslanstva, delovanja in razvojnih načrtov javnega medija ter resno in javno obravnavo kritik, ki jih izražajo državljani. "RTVS pripada javnosti. Prav zato mora ostati neodvisna od vsakokratne oblasti in hkrati zavezana javnosti, v imenu katere deluje," so poudarili podpisniki izjave za javnost.